Iz zakladnice narave

ZAČIMBE SO NAJBOGATEJŠI VIR ANTIOKSIDANTOV

E-pošta Natisni

Ob poplavi prehranskih dopolnil z eksotičnimi imeni pogosto pozabljamo, da nekatere začimbe vsebujejo veliko več antioksidantov. Tako na primer klinčki in cimet vsebujejo trikrat več antioksidantov kot jagode akai in desetkrat več kot jagode goji. Poleg klinčkov in cimeta vsebujeta veliko antioksidantov tudi origano in kurkuma, od listnatih začimb pa peteršilj in bazilika. Začimbe danes v prehrani premalo uporabljamo. Včasih so jih zelo cenili in poznali njihov pozitiven vpliv na zdravje. V živilski industriji so jih izpodrinile umetne arome, ki so se pritihotapile že v marsikatero kuhinjo.
Začimbe lahko podobno kot zdravilna zelišča uporabljamo kot pomoč pri različnih težavah. Lahko jih uporabimo kot dodatek jedem, iz njih pripravimo aromatične čaje, ki nas bodo pogreli v mrzlih dneh. Ker pa s toplotno obdelavo izgubijo dobršen del svojih dobrih lastnosti, je bolje, da jih namakamo v topli vodi in pripravimo osvežujoče napitke. Klinčki so se v ljudski medicini uporabljali za zdravljenje zobobolov in migren. Dobrodejno vplivajo na želodec in prebavo. Pomagajo tudi pri težavah z visokim tlakom. Cimet deluje antiseptično, ugodno vpliva za srčno-žilni sistem, zmanjšuje holesterol, uravnava krvni sladkor, krepi imunski sistem in izboljšuje spomin.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

STROČNICE SO KAKOVOSTNA BELJAKOVINSKA HRANA

E-pošta Natisni

Fižol, bob, leča, stročji fižol, grah in čičerika so bili v naših krajih nekdaj pomemben vir hranil, sojo pa v naših krajih uporabljamo šele v zadnjih desetletjih. Stročnice so najbolj zdrav in najcenejši vir beljakovin. Vsebujejo ogljikove hidrate, vlaknine, vitamine in malo maščob. Številne raziskave priznanih institucij so dokazale, da stročnice dobro vplivajo na zdravje in ščitijo organizem pred številnimi kroničnimi boleznimi: so dobra preventiva pri boleznih srca in ožilja ter sladkorno boleznijo tipa 2, znižujejo holesterol, uravnavajo krvni sladkor in visok krvni tlak, zmanjšujejo telesno težo, lajšajo zaprtje in zmanjšujejo tveganje za nastanek raka.
Mnogi se stročnic izogibajo, ker napenjajo. Tej težavi se izognemo s pravilno pripravo in uporabo začimb. Pred kuhanjem jih namakamo najmanj 24 ur ali pa kalimo do dva dni, da poženejo do en centimeter velike kalčke. Kaljene stročnice so hitreje kuhane in lažje prebavljive. Med namakanjem in kuhanjem vodo vsaj dvakrat menjamo ter dodamo začimbe, kot so majaron, origano, kumina in timijan. Stročnice so v kulinariki vsestransko uporabne. Uporabimo jih lahko za juhe, enolončnice, samostojne solate ali dodatek k solatam, polpete in okusne namaze.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

NJENO VELIČANSTVO KOPRIVA

E-pošta Natisni

Velika kopriva (Urtica dioica) je kraljica med zdravju koristnimi rastlinami. Uporablja se v domačem zdravilstvu in je vsestransko uporabna zelenjava. Njen pozitivni vpliv na organizem je vsestranski, saj deluje krepčilno in čistilno. Nabiramo vse dele rastline skozi vse leto. Najbolj dobrodošle pa so koprive spomladi, ko še ni na voljo dovolj druge zelenjave. Koprive so bogat vir rudnin. Vsebujejo petkrat več kalcija kot kravje mleko in toliko železa kot špinača.

Čaj iz kopriv prežene pomladno utrujenost in nerazpoloženje. Koprive pomirjajo in krepijo odpornost. Dobro vplivajo na ožilje, prebavo in presnovo ter žleze. Pomagajo pri preveliki količini sladkorja v krvi. Pater Ašič priporoča koprive tudi pri slabokrvnosti, gripi, obrabi hrustanca, revmatizmu, jetrnih, žolčnih, vraničnih in želodčnih bolezni, pri oboleli trebušni slinavki in težavah v ustni votlini. Koprive so vsestransko uporabne v kulinariki za pripravo omak, juh in čajev. Iz svežih kopriv lahko stiskamo sok. Poparek iz kopriv je odličen za nego las, ker odpravlja prhljaj in krepi lase, ter tudi za nego kože. Koprive so nepogrešljive tudi na vrtu kot naravno gnojilo in škropivo proti listnim ušem.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

SAMONIKLE RASTLINE so zdrava popestritev prehrane

E-pošta Natisni

Narava ima vselej prav. To so naši predniki vedeli in mnogo zelenja, jagodičja in plodov zase in prehrano domačih živali nabrali v naravi. Sicer pa vse gojene rastline izhajajo iz divjih oziroma samoniklih rastlin.

Spomladi, ko skopni zadnji sneg, nam narava ponuja mnogo užitnih poganjkov in svežega zelenja. Samonikle rastline ponujajo širok izbor okusov. Uživamo jih lahko kot dodatek k solatam ali pa uporabimo pri kuhi podobno kot gojeno zelenjavo. Divjerasle rastline so mnogo bolj hranljive od gojenih rastlin, zlasti pa vsebuje mnogo več mineralov. Nekatere štejemo med zdravilna zelišča.

Zgodaj spomladi se najprej pojavijo regrat in koprive ter razni pleveli, kot so navadna zvezdica (ljudsko ime zanjo je kurja črevca), trpotec in regačica. Sicer pa lahko vse leto med sprehodom med njivami ter po travnikih in gozdu naberemo nekaj hranljivih rastlin, kot so čemaž ali divji česen, poganjki divjih špargljev in divjega hmelja, črna detelja, lucerna, tolščak (pogost plevel na vrtu). Med zanimivejše sodijo še cikorija ali navadni potrošnik, gozdni regrat oziroma navadna smrdljivka in trpežna srebrenka. Pri nabiranju pazimo, da je rastišče neoporečno in da rastline dobro poznamo.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

KALČKI SO PRVOVRSTNA HRANA

E-pošta Natisni

Mladi poganjki oziroma kalčki imajo v visoko hranilno vrednost, so enostavni za vzgojo ter vsestransko uporabni v prehrani. So odlična obogatitev in popestritev prehrane zlasti v času ko je na voljo manj sveže zelenjave. Vzgajamo jih lahko na kuhinjskem pultu ali okenski polici. S kalčki popestrimo solate, namaze, priloge, sendviče in druge jedi.

S procesom kaljenja semena pridobijo na hranilni vrednosti. Zlasti se poveča vsebnost vitaminov, rudnin in encimov. Tudi sicer je priporočljivo stročnice in žita pred kuhanjem namočiti vsaj za nekaj ur, da se prične proces kaljenja in poveča prehranska vrednost. S predhodnim namakanjem se precej skrajša čas kuhanja.

Za kaljenje se največ uporablja seme lucerne (alfa-alfa) in vrtne kreše. Slednja, kot tudi kalčki iz semena redkvice, gorčice, čebule in rukule so pikantnega okusa. Kalimo lahko žita, ajdo, stročnice, semena raznih kapusnic, solat, rdeče pese in sončnic. Kalčki lucerne, detelje in brokolija vsebujejo snovi, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka, ter zavirajo osteoporozo. Kalčki lucerne znižujejo škodljivi holesterol ter spodbujajo delovanje imunskega sistema organizma.


Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij