Iz zakladnice narave

SAMONIKLE RASTLINE so zdrava popestritev prehrane

E-pošta Natisni

Narava ima vselej prav. To so naši predniki vedeli in mnogo zelenja, jagodičja in plodov zase in prehrano domačih živali nabrali v naravi. Sicer pa vse gojene rastline izhajajo iz divjih oziroma samoniklih rastlin.

Spomladi, ko skopni zadnji sneg, nam narava ponuja mnogo užitnih poganjkov in svežega zelenja. Samonikle rastline ponujajo širok izbor okusov. Uživamo jih lahko kot dodatek k solatam ali pa uporabimo pri kuhi podobno kot gojeno zelenjavo. Divjerasle rastline so mnogo bolj hranljive od gojenih rastlin, zlasti pa vsebuje mnogo več mineralov. Nekatere štejemo med zdravilna zelišča.

Zgodaj spomladi se najprej pojavijo regrat in koprive ter razni pleveli, kot so navadna zvezdica (ljudsko ime zanjo je kurja črevca), trpotec in regačica. Sicer pa lahko vse leto med sprehodom med njivami ter po travnikih in gozdu naberemo nekaj hranljivih rastlin, kot so čemaž ali divji česen, poganjki divjih špargljev in divjega hmelja, črna detelja, lucerna, tolščak (pogost plevel na vrtu). Med zanimivejše sodijo še cikorija ali navadni potrošnik, gozdni regrat oziroma navadna smrdljivka in trpežna srebrenka. Pri nabiranju pazimo, da je rastišče neoporečno in da rastline dobro poznamo.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

KALČKI SO PRVOVRSTNA HRANA

E-pošta Natisni

Mladi poganjki oziroma kalčki imajo v visoko hranilno vrednost, so enostavni za vzgojo ter vsestransko uporabni v prehrani. So odlična obogatitev in popestritev prehrane zlasti v času ko je na voljo manj sveže zelenjave. Vzgajamo jih lahko na kuhinjskem pultu ali okenski polici. S kalčki popestrimo solate, namaze, priloge, sendviče in druge jedi.

S procesom kaljenja semena pridobijo na hranilni vrednosti. Zlasti se poveča vsebnost vitaminov, rudnin in encimov. Tudi sicer je priporočljivo stročnice in žita pred kuhanjem namočiti vsaj za nekaj ur, da se prične proces kaljenja in poveča prehranska vrednost. S predhodnim namakanjem se precej skrajša čas kuhanja.

Za kaljenje se največ uporablja seme lucerne (alfa-alfa) in vrtne kreše. Slednja, kot tudi kalčki iz semena redkvice, gorčice, čebule in rukule so pikantnega okusa. Kalimo lahko žita, ajdo, stročnice, semena raznih kapusnic, solat, rdeče pese in sončnic. Kalčki lucerne, detelje in brokolija vsebujejo snovi, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka, ter zavirajo osteoporozo. Kalčki lucerne znižujejo škodljivi holesterol ter spodbujajo delovanje imunskega sistema organizma.


Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

ZAKAJ JE PETERŠILJ SIMBOL SREČE?

E-pošta Natisni

Peteršilj (Petroselinum hortense) je najbolj uporabno zelišče, ki ne sme manjkati v kuhinji, ki naj bi bila tudi naša lekarna. Je zelišče s svežim in čistim okusom. Uporabni so vsi deli rastline, tako listi, stebla, korenina in semena. Vsebuje veliko antioksidantov ter za zdravje pomembnih vitaminov in mineralov. Priporočljivo je uživati eno do dve žlici peteršilja na dan. Najbolje je uživati svežega, kuhanim jedem ga dodajmo, ko so te že na krožniku. Lahko pa uživamo tudi čaje iz semen in korenin peteršilja.

Je odličen vsesplošni čistilec organizma, krepi imunski sistem, deluje kot naravni antibiotik. Pomaga pri zdravljenju nekaterih najnevarnejših vrst raka, saj učinkuje kot naravni kemoterapevtik. Peteršilj ugodno vpliva na prebavila, jetra, rodila, ledvice in mehur ter jih čisti. Pomaga pri vnetjih sečnih poti in ledvičnih kamnih, pri diabetesu, artritisu, revmi, putiki, slabokrvnosti, pri tegobah dihalnih poti in pri astmi ter znižuje krvni tlak. Pater Ašič ga je priporočal tudi pri vnetju prostate in motnjah v krvnem obtoku. Skrbi za zdrave in močne kosti, izboljšuje vid, pomaga pri ekcemih ter čisti in pomlajuje kožo. Spodbuja delovanje živčevja, deluje izrazito spodbujajoče, izboljšuje spomin in pomaga k dobremu razpoloženju.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

VONJ PO KUTINAH NAZNANJA MRZLE DNI

E-pošta Natisni

IZ ZAKLADNICE NARAVE
Nekdaj, ko še ni bilo na voljo toliko različnih vrst sadja, so kutine več uporabljali. Naše babice so jo polagale v omare s perilom, da je imelo svež vonj, in kuhale dišeče marmelade. Tudi košara zrelih kutin je imela svoje mesto v hiši, saj je skrbela za prijeten vonj v prostoru. Rezine kutine so polagali med zelje za kisanje.
Kutine vsebujejo veliko tanina in pektina, ki pomagata zlasti pri prebavnih motnjah. Že Grki in Rimljani so jih uporabljali kot učinkovito sredstvo proti driski. Največ se v ta namen danes uporabljajo posušena semena zrelih plodov. Kutinovo seme vsebuje v lupini veliko vodoodpornih sluzastih snovi, ki pomagajo pri vnetjih želodca in črevesne sluznice in dihalnih poti, pri preležaninah in opeklinah. Zapirajoče delujeta tudi meso kutin in presni kutinov sok. V ljudskem zdravilstvu je za zdravljenje drisk pri dojenčkih in otrocih priljubljen čaj iz listov. Pektin pomaga ustvarjati tudi dobro ravnotežje zdravega in škodljivega holesterola. Kutino lahko s pridom uporabimo tudi v kozmetiki za nego kože in ustnic ter v kulinariki za marmelade, kompote in želeje.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

RDEČA PESA ohranja zdravje

E-pošta Natisni

IZ ZAKLADNICE NARAVE

Rdeča pesa spada med zdravju najkoristnejše vrtnine naših krajev. Kuhano rdečo peso uporabljamo za solate, sveže gomolje, liste in sok pa v zdravilne namene. Redno ali vsaj občasno uživanje surove rdeče pese sproti čisti telo in pripomore k ohranjanju zdravja. Vsako jutro na tešče zaužijemo nekaj tankih rezin gomolja surove rdeče pese ali sok iz nje.

Surova rdeča pesa pomaga pri ohranjanju vitalnosti srca in ožilja, arteriosklerozi, slabokrvnosti, deluje preventivno in tudi zaviralno na razvoj raka, zavira tumorje, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih, kašlju in hripavosti, je preventivna zaščita pred boleznimi ledvic in mehurja ter pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur. Pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, izboljšanju spomina in razpoloženja. Rdeča pesa deluje pomlajevalno na organizem, saj krepi vezivna tkiva, kožo in kosti, ter poveča telesno zmogljivost. Sok rdeče pese uravnava krvni tlak in holesterol, lajša prebavne težave in krepi imunski sistem, učinkovit je tudi pri zdravljenju malarije. V ljudski medicini se uporablja za zniževanje telesne temperature. Sok rdeče pese je odlično krepčilo za bolnike, pijejo pa naj ga tudi otroci.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij