Kmetijstvo

INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE IN KMETIJSTVO

E-pošta Natisni

Rastlinske vrste se že stoletja prenašajo v okolja, kjer te vrste niso naravno razširjene. Takim rečemo invazivne tujerodne vrste. Že majhno število res problematičnih tujerodnih vrst ima lahko velike gospodarske, zdravstvene in ekološke učinke, zato je potrebno celostno ukrepanje.

Invazivne tujerodne rastline so tiste, ki se v naravi same čezmerno razširjajo, s svojo prisotnostjo in širjenjem pa jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in posledično negativno vplivajo na ekosisteme, habitate, gospodarstvo ter na zdravje ljudi in živali. Najbolj problematične invazivne tujerodne rastline v Sloveniji so japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera). Invazivne tujerodne rastline tako v kmetijstvu kot trdovratni pleveli zmanjšujejo pridelek in povečujejo stroške pridelave, spreminjajo podobo tradicionalne kmetijske kulturne krajine, izpodrivajo in ogrožajo domorodne rastlinske in živalske vrste, zmanjšujejo poplavno varnost, povečujejo erozijo ter so zdravju škodljive. Problematiko invazivnih tujerodnih rastlin vsak kmet, lastnik ali najemnik kmetijskih zemljišč zmanjšuje z njihovim rednim odstranjevanjem (pred cvetenjem oziroma tvorbo semen) po priporočenih postopkih za posamezno vrsto. Prav tako mora redno vzdrževati kmetijska zemljišča (okopavanje, česanje, ožiganje, uporaba zastirk, uporaba herbicidov, košnja, ustrezno vodenje paše, obdelava strnišč, ozelenitev golih tal) in vzdrževati robna območja (gozdni robovi, ozare, obpotja, zemljišča ob poslopjih). Vsi prejemniki sredstev iz naslova neposrednih plačil, ukrepov PRP 2014–2020, plačil za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov ter zeleno trgatev morajo spoštovati zahteve navzkrižne skladnosti, kjer je v okviru standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč vključena zahteva, da se »na kmetijskih površinah izvajajo ukrepi za omejitev širjenja tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom«. Kmetje morajo na celotnem kmetijskem gospodarstvu uvesti ukrepe za omejevanje širjenja tujerodnih vrst z invazivnim potencialom. Da bi kmetje dobili celovito informacijo o problematiki invazivnih tujerodnih rastlin, njihovem obvladovanju in preprečevanju širjenja, je na spletni strani Mreže za podeželje objavljena brošura »Invazivne rastline in kmetijstvo«.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

ČEBELE IN DRUGI OPRAŠEVALCI POMEMBNI TUDI Z VIDIKA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

E-pošta Natisni

Na pobudo Slovenije smo 20. maja letos prvič praznovali svetovni dan čebel, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, kar lahko označimo za enega od največjih diplomatskih dosežkov v zgodovini Slovenije. Dva dni pozneje, 22. maja, pa smo praznovali tudi mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki je bil letos posebej posvečen 25-letnici Konvencije o biotski raznovrstnosti. Izjemno pomemben del biotske raznovrstnosti so prav čebele in drugi opraševalci.
Čebele so prisotne v skoraj vseh kopenskih ekosistemih sveta. Skoraj 90 odstotkov vseh vrst divjih cvetnic je vsaj deloma odvisnih od opraševalcev. Poleg tega, da so ključnega pomena zaradi opraševanja, so čebele tudi pomemben pokazatelj stanja v okolju, vključno z učinki podnebnih sprememb. Pomemben izziv je danes upadanje raznolikosti in gostote populacij opraševalcev. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je ena od prednostnih nalog EU na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Te vsebine poudarja tudi Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, ki z ukrepom kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila (KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji. Namen kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil je spodbujati nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Z njimi se krijejo dodatni stroški in izguba prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev, kmetje pa so na ta način poplačani za delo in trud, ki ga opravljajo kot skrbniki okolja. Podpora se praviloma izplačuje v obliki plačila na hektar ali glavo velike živine.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

7 MILIJONOV EVROV ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE V SADJARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU V LETU 2017

E-pošta Natisni

Vlada RS je za odpravo posledic pozebe med 21. in 22. aprilom 2017 na prizadetih območjih Slovenije v začetku februarja 2018 sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Za izvedbo programa je zagotovljenih 7 milijonov evrov iz proračunske rezerve za leto 2018.


Nizke temperature, ki so se med 21. in 22. aprilom lani v različnih območjih Slovenije spustile krepko pod nič stopinj Celzija, so močno prizadele predvsem sadno drevje in vinsko trto. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, je znašala slabih 46 milijonov evrov. Pozeba je prizadela 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Prizadetih je bilo 3.290 oškodovancev na dobrih 8.147 ha kmetijskih površin v 155 občinah. Do sredstev za odpravo škode so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so bila 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva bodo dodeljena, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, poslala predtiskan obrazec »Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva«. Če kmetijsko gospodarstvo predtiskanega obrazca ne bo prejelo, lahko uporabi obrazec, ki je objavljen na spletni strani agencije, ter ga z izpolnjenimi podatki, podpisom in drugimi prilogami posreduje na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali odda osebno v sprejemni pisarni agencije.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

20. MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL

E-pošta Natisni

Republika Slovenija je vodila globalno kampanjo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev ter opomniti ljudi na njihov pomen za celotno človeštvo in jih pozvati h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Pobuda je imela močno podporo mednarodne skupnosti in ob koncu decembra 2017 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku razglasila 20. maj za svetovni dan čebel.

Študije svetovno priznanih organizacij Združenih narodov in Mednarodne skupnosti za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar so vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti. A z izumrtjem čebel svet ne bo siromašnejši le za eno živalsko vrsto, pač pa bo to imelo drastične posledice za celotne ekosisteme in človeštvo. Podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo kažejo, da čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju problemov globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Zaustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov ter tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo. Čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Prav zato še z večjo občutljivostjo in zaskrbljenostjo spremljamo ogroženost čebel v svetu. Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN sprožila postopke za razglasitev svetovnega dne čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev. Na ravni EU smo bili pobudniki še enega projekta s podobnim ciljem, t. i. »evropskega medenega zajtrka«, ki se izvaja v šolah in javnih zavodih. 20. maja 2018 bomo prvič uradno praznovali svetovni dan čebel.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

INTERNACIONALIZACIJA V KMETIJSTVU IN AGROŽIVILSTVU

E-pošta Natisni

Med glavnimi prednostnimi nalogami Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je tudi spodbujanje izvoza, tako na trge Evropske unije kot tudi na trge tretjih držav. Področje internacionalizacije oziroma nudenje podpore slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem pri njihovem intenzivnejšem prodiranju in vključevanju v globalne verige vrednosti v zadnjih letih še vedno pridobiva na pomenu.


Za čim učinkovitejšo podporo podjetjem pri sodelovanju s posameznimi prednostnimi državami je MKGP vpeljal projektno vodenje in določil sodelavce po posameznih državah (npr. Kitajska, Ruska federacija, Poljska, Nemčija, države Zahodnega Balkana itn.). Poseben pomen podpori slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem daje tudi minister mag. Dejan Židan v okviru vseh svojih mednarodnih aktivnosti, kjer področje internacionalizacije predstavlja stalnico njegovih pogovorov in prizadevanj. Za čim konkretnejše dogovore ministra na obiskih v tujini vedno pogosteje spremljajo gospodarske delegacije, ki jih sestavljajo predstavniki slovenskih živilskopredelovalnih podjetij. MKGP pri izvajanju aktivnosti internacionalizacije in določanju ciljnih trgov sledi predvsem interesu slovenskih živilskopredelovalnih podjetij, vidiku globalne prisotnosti ciljne države, združljivosti njenega gospodarstva, ustrezne konkurenčnosti, napovedane stopnje rasti in tveganja ter skupnim ciljem, ki so opredeljeni v vladnem Programu spodbujanja internacionalizacije 2015–2020 in njegovem akcijskem načrtu Mednarodni izzivi 2017–2018.


Slednji na ravni države opredeljuje naslednje ciljne trge:
– evropski in tradicionalni trgi (države EU in Zahodnega Balkana, Švica, Ruska federacija, Albanija, Romunija in Bolgarija),
– prednostni trgi (Zalivske države, Indija, Kitajska, ZDA, Japonska, Kanada),
– trgi, ki predstavljajo »nove izzive« (Centralna Azija, Koreja, Tajvan, Vietnam, Malezija, Indonezija, Senegal, Egipt, Maroko, Čile, Mehika, Norveška, Avstralija in Nova Zelandija).
Za čim učinkovitejšo podporo vseh vključenih podpornih služb in deležnikov MKGP sodeluje tudi z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javno agencijo RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. S slednjo MKGP med drugim nudi tudi podporo izvedbi čim bolj enovitih skupnih nastopov podjetij na sejmih in drugih posebnih dogodkih. MKGP je letos z Gospodarsko zbornico Slovenije podpisal tudi poseben dogovor o sodelovanju med obema institucijama na področju spodbujanja in podpore internacionalizaciji kmetijskih, živilskopredelovalnih, gozdarskih in z njimi povezanih dejavnosti.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij