Turizem

Pustne šege, navade, reki in dobrote

E-pošta Natisni

Najstarejše plesno izročilo se je na Slovenskem ohranilo v povezavi s pustnimi maskami in šegami. Človek je bil v preteklosti povsem odvisen od narave in letnih časov. Pomemben je bil zlasti čas, ko je zima z vsemi vremenskimi neprilikami prehajala v pomlad. Na te spremembe je želel vplivati, tako da je nase sprejel krinko različnih živali in bajeslovnih bitij ter jih z izvajanjem gibov, poskokov, mimik in s plesom oponašal, da bi ugodno usmerjal neznane sile narave. In te šege, običaji in navade so se ohranile vse do danes.

Eden najbolj znanih pustnih običajev in mask v Sloveniji so ptujski kurenti ali koranti, ki so najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Kurenti – koranti si zvonce in svojo opravo lahko nadenejo po svečnici ter začnejo z zvonjenjem in skakanjem privabljati v deželo pomlad in prinašati dobro letino. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti – koranti tudi možje, otroci in ženske. Še danes pa so se v nekaterih predelih Slovenije ohranile maske, ki so značilne le za tisti kraj. Tako so znani cerkniška čarovnica Uršula,cerkljanski lavfarji, na Dolenjskem kostanjeviška šelma, škoromati v Brkinih in še bi lahko naštevali. Vse do danes pa so se ohranili tudi pustni reki in verovanja, kot je tale: »Na pepelnico mora priti prva k hiši ženska, ki naj malo zapleše. Potem bo pri hiši debela repa.« Kot pravijo, pa morajo biti za pusta siti ljudje, živina in duhovi, zato pustnih dobrot na mizi na sme manjkati. (Povzeto po kurentovanje.net, welcome-to-slovenia.com, KUD Oton Župančič Vinica)
B. J.
 

Kgz Slovenske Konjice uspešno že več kot 60 let

E-pošta Natisni
Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice deluje od leta 1948. V tem času je doživela nekaj organizacijskih sprememb. Deluje na območju občin Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice in Oplotnica. V zadrugo je vključen 301 član, pogodbenopa sodeluje še s približno 400 kmetijami.
 
Zadruga je lani odkupila 2.100 glav govedi in 6.800 m3 lesa. Skupni prihodki so v lanskem letu presegli 10 milijonov evrov. Zelo pomembna dejavnost zadruge pa je trgovina. Ima pet trgovin s kmetijskimi potrebščinami, gradbenim materialom in drugim tehničnim blagom.
 
 
Otvoritev zadružne trgovine v Vitanju septembra 2010
 

V zibelki slovenske kulture uspešno deluje Kmetijska zadruga Velike Lašče

E-pošta Natisni

Tradicija zadružništva ima v velikolaški pokrajini močne korenine. Temelji segajo v čas ustanovitve Zadružne hranilnice in posojilnice, ki je bila kmetom predvsem v finančno pomoč. Zato so naši predniki začeli razmišljati o ustanovitvi še ene zadruge. Spomladi leta 1913 so na pobudo 32 članov ustanovili Živinorejsko zadrugo, katere cilj je bil izboljšati plemensko vrednost živine, zato so v Švici kupili plemenske bike sivorjave pasme. Čez 15 let je bila ustanovljena še Mlekarska zadruga z dnevnim odkupom 200 litrov mleka. Po letu 1950 so na območju zadruge Velike Lašče nastale štiri zadruge v Robu, na Turjaku, v Dvorski vasi in na Karlovici, ki so se zaradi ekonomske šibkosti leta 1960 združile v Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. V povezavi s predelovalno industrijo in trgovino je bil naziv zadruge KIT – KZ, kasneje je bilo njeno ime Mercator KZ. V zadrugo se je leta 1992 včlanilo 152 kmetov in delavcev. Od leta 1961 do 1990 je bila ena izmed glavnih dejavnosti zadruge trgovina na debelo z odkupom in prodajo izdelkov domače hišne obrti ter embalaže.

Več ...
 

Posočje – pokrajina navdiha in kulinaričnih dobrot

E-pošta Natisni
Od kraškega izvira sredi Julijcev prek brzic in slapičev v Trenti do korit in tolmunov v Bovški kotlini smaragdni odsevi reke Soče burijo domišljijo, vznemirjajo čute, božajo poglede. Sredi te čudovite pokrajine deluje Kmetijska zadruga Tolmin, ki že 20 let združuje 208 posoških kmetov in njihovih družin. Kmetje zadrugi prodajajo svoje živali in mleko. Zadruga letno ustvari več kakor 13 milijonov evrov prihodkov in zagotavlja številna delovna mesta v regiji. V okviru zadruge delujeta dve podjetji v lasti zadruge: od leta 1994 Mlekarna Planika Kobarid in od lani podjetje Alpija.
 
Zadruga je od propadlega podjetja MIP odkupila proizvodni obrat v Tolminu in začela s programom suhomesnih izdelkov po Mipovih recepturah in tehnologiji z novo blagovno znamko Alpija.
 
Niko Maver, direktor zadruge in podjetja Alpija, pravi: »V prihodnjem letu načrtujemo proizvesti 250 do 300 ton salam, nekdanji Mipov program bomo nadgradili tudi s salamami iz divjačine in ovčetine, obenem pa bomo za Mesno industrijo Košaki tedensko naredili tudi pet do sedem ton govejih salam. Ob polni proizvodnji bi v obratu lahko pridelali 900 ton izdelkov. Predelovali bomo le meso domače prireje. Pospešeno preko domačih trgovcev iščemo poti za trženje doma, sočasno pa tudi na tujem.«
 
Mlekarna Planika Kobarid odkupuje mleko od 150 posoških kmetov in ima lastno farmo v Bovcu, kjer redijo 130 krav za proizvodnjo izdelkov pod blagovno znamko Planika. Poleg tega pa odkupujejo mleko tudi v občini Bohinj, iz katerega izdelujejo izdelke pod blagovno znamko Bohinjka. Njihova posebnost je, da so vsi izdelki narejeni iz pasteriziranega nehomogeniziranega mleka, v katerem so uničeni vsi zdravju škodljivi mikrobi, hkrati pa so ohranjene vse bistvene lastnosti surovega mleka. Poleg sirov z naravno skorjo, kot so
sir Tominc, Planika in Kober, surovega masla, kislega mleka, kefirja, sladke smetane in jogurtov pa so edini proizvajalec sladke albuminske skute, ki jo odlikuje visok delež beljakovin, kot sta albumin in globulin.
Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček, ki je tudi predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in ena od desetih nominirancev za Delovo osebnost leta 2011, pravi: »Naši izdelki nosijo v sebi energijo neokrnjene narave, saj prihajajo iz tistega dela Slovenije, kjer je zrak poln življenjske energije, narava pa je pravljično lepa in razkošna.«Mlekarna Planika ima tradicijo, ki jo predstavlja v muzeju Od planine do Planike, kjer sta predstavljena dediščina planinskega pašništva vse od 12. stoletja pa do danes in razvoj sirarstva. Ob lepem vremenu se lahko odpravite na eno od številnih planin Zgornjega Posočja, kjer še danes pasejo živino, in na številnih planinskih sirarnah pokusite na tradicionalen način pridelan sir Tolminc, ki je že stoletja posebnost visokogorskih planin.

Iskrivi mehurčki Vipavske doline

E-pošta Natisni
Penina Zelena – izdelana po klasični metodi zadružne Vinske kleti Vipava 1894 je extra brut peneče vino, pridelano iz avtohtone sorte zelen, značilne za Vipavsko dolino.
Grozdje sorte zelen je pridelano v zgornji Vipavski dolini ter ročno obrano v septembru. Trgatvi sledijo kratka hladna maceracija drozge, fermentacija pri 15 ºC ter sekundarna fermentacija po klasični metodi, pri kateri vino odleži 20 mesecev na kvasni usedlini. Penina ima slamnato rumeno barvo z zelenimi odtenki in sorten rastlinski vonj, značilen za to sorto z nežno cvetno-sadno aromo. Okus je prijeten, svež ter hkrati bogat in dozorel. V svoji popolnosti se izrazi pri temperaturi serviranja od 6 do 8 ºC, poda se aperitivom in desertom, ob katerih bo zažarela v vsej svoji iskrivosti.
Monika Kosmač, enologinja kleti, o vinu pravi: »Penino odlikuje svežina vipavskih vin z nežno aromo cvetno-sadne zaznave, ki jo dopolnjujejo mediteranske dišavnice (sivka, rožmarin). V svečan trenutek iskrivi mehurčki vnesejo opojnost z aromo začimb (cimeta, klinčkov) in citrusov. Občutek v ustih je simpatično peneč, okus pa osvežilen.«
Besedilo in fotografija Vinska klet Vipava 1894
»Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij