Uvodna misel

OHRANIMO SLOVENSKEGA KMETA, ZADRUGE IN PODEŽELJE

E-pošta Natisni

Aktualna razprava o prihodnji skupni kmetijski politiki po letu 2020, ki sedaj poteka, kmetijstvu in razvoju podeželja na ravni Slovenije občutno krči finančna sredstva. Temu ostro nasprotujemo in od vlade zahtevamo, da zagotovi primeren finančni okvir za slovensko kmetijstvo in podeželje, saj so težave kmetov s podnebnimi spremembami, svetovno varnostjo, globalnim nihanjem cen in migracijami vse večje. Če slovensko kmetijstvo želi slediti vsem izzivom, potrebuje stabilne in zadostne vire financiranja in ukrepe, prilagojene slovenskim razmeram. Slovenski kmetje v primerjavi z evropskimi kmetujejo v bistveno težjih razmerah za kmetovanje, naše kmetije so majhne in razdrobljene, veliko je območij z omejenimi dejavniki za pridelavo. Z zniževanjem sredstev se bo tako še zmanjšala konkurenčnost slovenskega kmetijstva in agroživilstva ter krepil trend opuščanja kmetovanja in posledično pridelave hrane. Z opuščanjem kmetovanja bo prihajalo tudi do razseljevanja podeželja in posledično koncentriranja prebivalstva v urbanih središčih, kar lahko pripelje do socialnih trenj. Z opuščanjem kmetijstva se ukinjajo tudi druga delovna mesta na podeželju in umika infrastruktura, ki je potrebna za živo naselje (črpalke, šole, poslovalnice (banke, pošta, trgovine), vrtci, zdravstveni domovi).

Pomembno vlogo imajo mladi, ki jim moramo dati priložnost in zagotoviti pogoje, da bodo ostali na kmetiji in nadaljevali s kmetovanjem. Brez kmetovanja ni pridelave hrane in kaj hitro je lahko ogrožena naša prehranska varnost. V zadnjem času tudi zaradi podnebnih sprememb, ki jih spremljajo pozeba, toča, suša, prihaja do velikih izpadov kmetijske proizvodnje in velike škode. Tu moramo poiskati rešitve, da tovrstna tveganja ublažimo in zagotovimo celovito ukrepanje. Skupaj z ostalimi kmetijskimi organizacijami smo ministrstvo opozorili, da je pri žitih, še zlasti pri pšenici, zaradi neugodnih vremenskih razmer pridelek slabše kakovosti in veliko manjši od povprečja prejšnjih let. Ocenjujemo, da bodo zaradi izpada prihodka pridelovalci žit močno oškodovani in da bo morala država pridelovalcem priskočiti na pomoč.

Veliko govorimo o kratkih prodajnih poteh, lokalni hrani, verigah vrednosti. V času sezone lokalne pridelave hrane, zlasti svežega sadja in zelenjave, se na trgu pojavi veliko poceni sadja in zelenjave iz uvoza. Naši kmetje s prodajno ceno ne pokrijejo stroškov pridelave, ki so v primerjavi z drugimi državami zaradi različnih vzrokov precej višji. V številnih pogovorih s trgovskimi verigami iščemo poti, kako te razmere izboljšati. Nekateri koraki so bili že narejeni, a še veliko je dela, ki ga moramo opraviti tudi mi, kmetje in zadruge. Tu mislim predvsem na večjo promocijo, ki bo izobrazila in prepričala potrošnika o kakovosti in prednostih domače hrane. Veliko priložnosti za prodajo lokalne hrane ostaja neizkoriščenih še v javnih zavodih. Podobna zgodba se dogaja na področju prašičereje, kjer se skupaj s predelovalno industrijo trudimo povečati rejo slovenskih prašičev in njeno promocijo.

56. Sejem AGRA v Gornji Radgoni je letos sejem nove generacije, kjer se bodo predstavile slovenske zadruge in podjetja v zadružni lasti v hali B Pomurskega sejma. V sredo, 29. avgusta 2018, praznujemo dan slovenskih zadružnikov, zato vas vabimo, da nas obiščete!

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

 

KAJ BODO PRINESLE VOLITVE

E-pošta Natisni

V Sloveniji in Evropi z nestrpnostjo pričakujemo zakonodajne predloge nove skupne kmetijske politike in večletni finančni okvir, ki naj bi jih v kratkem predstavila Evropska komisija. Ta dva dokumenta bosta pomembno oblikovala prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja, zato naše aktivnosti intenzivno potekajo na področju prepričevanja o nujnosti zagotavljanja primernih finančnih sredstev za slovensko kmetijstvo. Kmetijstvo in podeželje čakajo prilagajanje na podnebne spremembe, upravljanje s tveganji in večja skrb za varovanje okolja, ohranjanje mladih na podeželju in vse večja gospodarska nihanja, ki jih pogojuje svetovno dogajanje. Na ravni EU se rojeva ideja pametnih vasi, ki bodo z uporabo sodobnih tehnologij in konceptov omogočale nadomeščanje izginjajočih delovnih mest in jih nadomestile z novimi, ki bodo ljudem na podeželju omogočala ustvarjanje prihodkov, primernih tistim v mestih. Za to potrebujemo jasne cilje in trde pogajalce, ki bodo zagotovili primerne okvire za Slovenijo. Žal smo ravno v času volitev, ko vlada ne deluje s polnimi pooblastili, in le upamo lahko, da to ne bo vplivalo na našo prihodnost po letu 2020. Seveda so pred nami tudi volitve v državni zbor in ni nepomembno, kdo bo v prihodnje skrbel za sektor kmetijstva, gozdarstva, ribištva, podeželja in prehrane, kakšen odnos bo imel do zadružništva in kako bo deloval v novi vladi.

Kmetijska pridelava je v polnem zamahu in že smo bili priča prvim vremenskim neurjem s točo. Pridelovalci žit so že začeli pogovore o odkupu letošnje letine. Sadjarji se intenzivno pripravljajo na vstop v shemo »izbrana kakovost – Slovenija«. Na področju javnih naročil je s prvim aprilom 2018 postalo javno naročanje v celoti elektronsko, kar prinaša številne novosti za vse ponudnike hrane, tako kmetije kot zadruge. Pomembne spremembe prinaša zakonodaja na področju varovanja osebnih podatkov, ki je s 25. majem 2018 začela neposredno uporabljati Splošno uredbo EU o varstvu podatkov. Zveza intenzivno pripravlja vse potrebno za uveljavitev kolektivne blagovne znamke Zadružne zveze Slovenije za članice in aktivno sodeluje pri pripravi strateških programskih dokumentov za promocijo slovenske hrane po Zakonu o promociji. Aktivno sodelujemo pri pripravi izhodišč za oblikovanje pojma aktivni kmet, pri ohranjanju kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in ustrezni ureditvi kmetijske zemljiške politike, ki bo omogočala razvoj slovenskih kmetij. Zavzemamo se za okrepitev slovenskega semenarstva, ki se srečuje s številnimi izzivi, in opozarjamo na pomen spodbud za pridelavo lastnega semena, ki je pogoj za pridelavo lokalne hrane. Zelo dejavni smo bili v zvezi na mednarodnem področju, kjer so nas k sodelovanju na mednarodni konferenci v Strumici povabili makedonski zadružniki, sodelovali smo na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu in se udeležili delovne skupine za meso pri Evropski komisiji.

Kapitalska zadruga je uspela poplačati dolg do banke upnice ter na občnem zbor izvolila nove organe upravljanja in nadzora v zadrugi, ki ostaja pomemben delničar v Deželni banki Slovenije.

Številni so bili dogodki v naših zadrugah, ki letos praznujejo vrsto visokih jubilejev, v maju je 90 let obeležila Vinska klet Krško. Na predlog Slovenije je Organizacija združenih narodov (OZN) razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Čebele so med pomembnimi opraševalci, kot navajajo pobudniki, ki zagotavljajo pridelavo hrane in prehransko varnost, prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu, biotski raznovrstnosti ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Na Ptuju se je uspešno zaključila 29. Državna razstava Dobrote slovenskih kmetij 2018. Pripravlja pa se Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana, ki bo 6. in 7. julija 2018 v Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju, ki letos praznuje 30 let delovanja.

PRIHODNJA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA MORA ZAGOTAVLJATI PREŽIVETJE SLOVENSKEGA KMETA IN PODEŽELJA

E-pošta Natisni

Konec novembra je Evropska komisija izdala sporočilo z naslovom »Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva«. Dokument predstavlja temeljne usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2020, ki gredo v smeri poenostavitev, prilagajanja kmetij podnebnim spremembam in upravljanja s tveganji ter varovanja okolja. Največja in bistvena novost sporočila je sprememba izvedbenega modela skupne kmetijske politike. Po novem na ravni EU ne bo več natančnih ciljev, ampak bodo ti prepuščeni v odločanje vsaki posamezni državi članici. Vsaka država članica bo pripravila svoj strateški načrt s cilji, ukrepi in pogoji ter sistem za preverjanje ukrepov. Na ravni Evropske unije se bo preverjala uspešnost oziroma doseženi rezultati. Tako bo prihodnja skupna kmetijska politika imela skupne širše cilje in skupen nabor ukrepov, države pa bodo lahko iz tega skupnega nabora izbrale sklop ukrepov, s katerimi bodo najbolje naslovile lastne specifične razmere in na ta način tudi učinkoviteje prispevale k doseganju skupnih ciljev na ravni EU. Posebej moramo poskrbeti za mlade, ki so vse bolj izobraženi, saj bodo ti ostali na kmetijah le, če bodo videli v kmetovanju priložnost in perspektivo. Kmetovanje jim mora zagotavljati ustrezen dohodek in primerljiv življenjski standard z vrstniki. To je naša naloga, predvsem pa naloga naših pogajalcev, da za prihodnje finančno obdobje zagotovimo primerna finančna sredstva slovenskemu kmetijstvu in podeželju, sicer se bo danes urejena podeželska krajina v prihodnje bistveno spremenila. Ljudje bodo zapuščali podeželje, kmetijstvo se bo opuščalo, saj bodo mladi odšli, krajina se bo zaraščala in bo tako manj zanimiva za razvoj drugih dejavnosti, kot je turizem. Od politike moramo jasno in odločno zahtevati, da v prihodnji finančni perspektivi po letu 2020 zagotovi tak proračun, da bo zagotavljal preživetje slovenskega kmetijstva in podeželja. Žal danes mladi v kmetijstvu ne vidijo prihodnosti, zato na številnih kmetijah opuščajo kmetovanje.

Pomembna tema je problematika ohranjanja kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, kateri bi bilo treba nameniti veliko večjo skrb. Slovenija kot država bi morala še posebej skrbeti, da se kmetijska zemljišča, ki so omejena dobrina in nujna za preživetje populacije, ohranijo in ostanejo v slovenski lasti in upravljanju. Pozidava kmetijskih zemljišč s trgovskimi centri, gradnja lakirnice Magna na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, prodaja zemlje tujcem na obmejnih območjih so le nekateri primeri izgube kmetijske zemlje. Večjo vlogo bi tu moral imeti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bi zemljo, ki jo ima v lasti in je danes v upravljanju tujih podjetij, namenil slovenskemu kmetu. S tem bi kmetje, ki obdelujejo kmetijska zemljišča, lahko bistveno povečali svoje kmetije in bili bolj konkurenčni. Naj spomnim na delitev zemlje v Savinjski dolini, kjer imamo danes številne evropsko primerljive kmetije.

V regijah smo zaključili naša srečanja z zadružniki, ki so odprla številna nerešena vprašanja, povezana z novelo Zakona o kmetijstvu, sodelovanjem s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, reševanjem gozdarske problematike, zlasti po nastalih škodah zaradi vetroloma, podlubnikov in žleda. Zadružniki se strinjajo, da bi bilo treba bolj zavezujoča za člane narediti zadružna pravila, spodbujati promocijo lokalne hrane in njeno zastopanost v javnih zavodih. Vsebine, ki smo jih odprli na naših regijskih srečanjih, prenašamo tudi na naš tokrat 45. Letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki bo 13. in 14. marca 2018 in bo osrednjo pozornost namenil prihodnosti slovenskega kmetijstva in zadružništva po letu 2020. Vljudno vabljeni, da se pridružite. Ob bližajoči se veliki noči pa vsem voščim vesele praznike.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

 

PRELOMNI TRENUTKI SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA

E-pošta Natisni

Iztekajoče leto so zaznamovale naravne ujme, spremembe zakonodaje in objava številnih javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja. Konec leta je bil sklican tudi izredni občni zbor zveze, kjer so bili ovrženi vsi očitki zadrug sklicateljic občnega zbora zoper predsednika upravnega in nadzornega odbora. Sklicatelji izrednega občnega zbora so s širjenjem neresnic v medijih in s sklicem izrednega občnega zbora naredili poslovno škodo tako banki kot celemu zadružnemu sistemu. Da bomo ponovno vrnili ugled zadružništvu, ki smo ga z dobrim delom gradili desetletja, bomo potrebovali veliko energije in časa.

V novembru se je zaključil prvi krog pogovorov s potencialnimi investitorji, ki so oddali svojo ponudbo za nakup dela Deželne banke Slovenije. Sedaj intenzivno potekajo pogovori in usklajevanja. Ko bodo zadeve v fazi, ko bo mogoče o njih odločati, bomo sklicali organe Kapitalske zadruge, predstavili vse možne variante in skupaj sprejeli odločitev. Naša želja je za delnico iztržiti čim višjo ceno in z izbranim investitorjem najti skupno pot za prihodnji razvoj banke, saj želimo, da bi ta še naprej podpirala kmetijstvo in podeželje, sledila zadružnim vrednotam in skrbela za razvoj tega področja. Deželna banka Slovenije posluje z dobičkom ter je banka z ugledom in razvejano poslovno mrežo. V lanskem letu je ustvarila več kakor 3 milijone evrov dobička. V njenem lastništvu je tudi Semenarna Ljubljana. Po uspešno zaključeni prisilni poravnavi smo napeli vse moči in poslovanje podjetja postavili v razvojne okvire, kjer v prihodnje načrtujemo številne nove investicije tako v razvoj in tehnologijo kot v opremo, v skladu z načrti.

Zdaj je letos že drugič odprt Zakon o kmetijstvu. Zadruge zahtevamo, da zakon, ki je temeljni zakon v kmetijstvu, upošteva zadruge kot skupine kmetov, ki se prostovoljno povezujejo med sabo, da okrepijo svoj položaj ravno nasproti močnejši stranki v verigi. Nikakor se zadruge ne morejo enačiti s trgovskimi sistemi, ki so, kot je vsem znano, zelo koncentrirani in imajo izjemno moč na trgu. Zadruge si že vrsto let močno prizadevamo okrepiti položaj kmeta in zadrug v verigi preskrbe s hrano. Trudimo se odpraviti neravnovesja v prehranski verigi in zagotoviti primerne odkupne cene kmetijskih proizvodov.

Evropska komisija je nedavno objavila temeljne usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2020, ki gredo v smeri poenostavitev, prilagajanja kmetij podnebnim spremembam in upravljanja s tveganji ter varovanja okolja. Za Slovenijo je pomembno, da v pogovorih z Evropsko komisijo zagotovimo ustrezne finančne vire in ukrepe, ki bodo omogočali ohranitev in razvoj slovenskega kmetijstva in zadružništva. Ker slovenski kmetje kmetujemo v bistveno težjih razmerah za kmetovanje, potrebujemo učinkovito in slovenskim razmeram prilagojeno kmetijsko politiko, ki bo sledila potrebam našega kmetijstva, zadružništva in podeželja.

Seveda je pred zadružništvom vrsta novih izzivov, povezanih s spodbujanjem razvoja krožnega gospodarstva in zelenih tehnologij ter digitalizacije. V naslednjem letu nas čaka uvajanje kolektivne blagovne znamke Zadružne zveze Slovenije, s katero želimo povečati prepoznavnost kmetijskega in gozdarskega zadružništva v poslovnem okolju. Naša želja je ponovno vzpostaviti zadružno revizijo in zadružna pravila narediti bolj zavezujoča.

Vsem želim vesele in blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko sreče, zdravja, zadovoljstva v osebnem življenju in uspehov na poslovni poti.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

OBDELANO PODEŽELJE – TEMELJ RAZVOJA

E-pošta Natisni

Temelj razvoja vsake države je obdelano in poseljeno podeželje. Omogoča nadaljnji razvoj na vseh področjih, saj je pridelava hrane ključni dejavnik samooskrbe in samostojnosti vsake države. V zadnjem času tudi zaradi podnebnih sprememb, ki jih spremljajo pozeba, toča, suša, prihaja do velikih izpadov kmetijske proizvodnje in velike škode. Že nekaj časa se iščejo rešitve, ki bi ublažile dohodkovna in gospodarska tveganja kmetij in podjetij, a smo uspeli le z dvigom višine subvencionirane obrestne mere in sprejetjem interventnih zakonov, ki začasno pomagajo najbolj prizadetim kmetijam. Kako se učinkovito odzvati na spremenljivo podnebno dogajanje, postaja osrednja tema tudi prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2020.

Veliko govorimo o kratkih prodajnih poteh, lokalni hrani, verigah vrednosti, ki v času sezone lokalno pridelano hrano postavijo ob bok zelo poceni sadju in zelenjavi iz uvoza. Naši kmetje s prodajno ceno pogosto ne pokrijejo niti stroškov embalaže, kaj šele dela in repromateriala, stroški slovenske pridelave zelenjave pa niso primerljivi s stroški pridelave v drugih državah. V številnih pogovorih s trgovskimi verigami iščemo poti, kako te razmere izboljšati. Nekateri koraki so bili že narejeni, a še veliko je dela, ki ga moramo opraviti tudi mi kmetje in zadruge. Tu mislim predvsem na večjo promocijo, ki bo izobrazila in prepričala potrošnika o kakovosti in prednostih domače hrane. Z avgustom se začenja nov val promocijskih aktivnosti v okviru Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in sheme »izbrana kakovost – Slovenija«, ki jasno določa poreklo surovine in pridelave proizvodov. Veliko priložnosti za prodajo lokalne hrane ostaja neizkoriščenih še v javnih zavodih. Prodaja lokalnih proizvodov pa se s pomočjo ukrepa Sodelovanje lahko poveča tudi v zadružnih trgovinah.

Za zagotovitev kmetijske pridelave in obdelanega podeželja je nujno treba zagotavljati stabilne vire financiranja. Slovensko zadružništvo je v zadnjih letih uspešno saniralo zadružno banko. Deželna banka Slovenije je danes uspešna banka, ki je blizu ljudem, razume potrebe in težave slovenskega kmeta. V njenem lastništvu je tudi Semenarna Ljubljana, ki edina ohranja avtohtone slovenske sorte rastlin, ki so zelo pomembne za državo, saj brez slovenskega semena ni kakovostne lokalne hrane. Ker želimo banko razvijati in krepiti njeno vlogo na področju agroživilstva in podeželja, iščemo nove vlagatelje, ki vidijo v Deželni banki Slovenije primernega poslovnega partnerja za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti v banki. Pogovori o partnerskem sodelovanju potekajo tudi z Javnim skladom za regionalni razvoj in razvoj podeželja iz Ribnice.

Mednarodno leto trajnostnega turizma, ki se tesno prepleta z lokalno hrano, kmetijstvom, obdelanim in poseljenim podeželjem in delovnimi mesti na podeželju, bo tema 55. sejma AGRA v Gornji Radgoni, kjer se bodo predstavile slovenske zadruge in podjetja v zadružni lasti v hali B Pomurskega sejma. V sredo, 30. avgusta 2017, praznujemo dan slovenskih zadružnikov, zato vas vabimo, da nas obiščete!

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij