KZ STIČNA DOBRO SKRBI ZA KMETOVALCE

NatisniE-pošta

Kmetijska zadruga Stična s sedežem v Ivančni Gorici je nastala leta 1960 z združitvijo takratnih osmih manjših zadrug, čeprav začetki zadružništva segajo že v leto 1910, ko je bila v Ambrusu ustanovljena prva živinorejska zadruga. Skozi zgodovino je zadruga doživela več manjših organizacijskih sprememb. Zadruga zajema zelo široko območje v občini Ivančna Gorica v obsegu 227 km2 in danes združuje 150 članov, poslovno pa sodeluje še s številnimi kooperanti in zaposluje 45 delavcev. Zadruga se trudi pospeševati gospodarske koristi svojih članov, da bi bile te čim večje, z ugodnimi ponudbami kmetijskega in drugega materiala v treh železninskih trgovinah oziroma trgovinah s kmetijskim repromatrialom. Od članov in drugih kmetovalcev odkupuje živino, mleko, krompir, vrtnine in drugo.

Fotografija arhiv KZ Stična
 
Milena Vrhovec, ki je direktorica zadruge že skoraj 20 let, poslovanje zadruge ocenjuje takole: »Zadruga na leto ustvari 7,5 milijona evrov prometa. Odkupi 4,2 milijona litrov mleka, več kakor 1000 glav živine, nekaj sto ton krompirja, v zadnjem času pa smo začeli z odkupom vrtnin v količini 40 ton. Zadruga ima tudi štiri živilske trgovine, več bifejev in gostinski lokal. Trudimo se, da potrošnikom v svojih trgovinah ponujamo tudi domače kakovostne pridelke, ki so jih pridelali naši kmetovalci. Zadruga solidno posluje, ni zadolžena in nima hipotekarnih bremen, vseskozi pa povečujemo tudi premoženje zadruge.«
 
Cvetko Zupančič, ki že peti mandat zapored uspešno kot predsednik vodi zadrugo Stična, je aktiven tako v domačem okolju kot tudi širše. Je državni svetnik, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in aktiven v številnih strokovnih odborih. »Kot dolgoletni predsednik zadruge Stična ugotavljam, da smo morali v preteklem obdobju slediti tuji in domači konkurenci, predvsem na področju prodaje živilskih artiklov in prodaje repromateriala. Prav tako je morala zadruga ves čas posodabljati svojo trgovsko mrežo, da bi bila konkurenčna na trgu. Po dolgih letih zavračanja zadružnega razmišljanja le prihaja spoznanje, da surovi kapitalizem ne zagotavlja ohranjanja podeželja in naših kmetij. Naša zadruga se vseskozi trudi, da je v okolju, kjer delujemo, uspešna in da skupaj z zaposlenimi ponujamo kakovostne storitve svojim članom. Posebno pozornost namenjamo odkupu kmetijskih pridelkov, ki jih morajo kmetje dobiti plačane po pošteni ceni in v dogovorjenem roku. Želimo si več sodelovanja med zadrugami, zlasti na področju skupne nabave in prodaje repromateriala, saj le skupaj lahko dosežemo boljše pogoje in boljše cene. V prihodnje bo zadruga svoje aktivnosti usmerila v razvoj in krepitev zadružništva ter reševanje kmetijske problematike in bo dejavno zastopala interese svojih članov«. Cvetko Zupančič že osemintrideset let gospodari na 27 ha veliki hribovski kmetiji, kjer je 13 ha kmetijske zemlje in 14 ha gozda. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo (kravami dojiljami), poljedelstvom in gozdarstvom. S svojim delom in izkušnjami ima velik čut za ljudi in njihove potrebe, zato ve, da le skupaj lahko zagotovimo varno prihodnost za slovenskega kmeta in podeželje. A. J.

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij