HRANA IN POLITIKA

NatisniE-pošta

Slabo prehransko stanje telesa ne vpliva samo na zmanjšanje njegovih telesnih zmogljivosti, neposredno vpliva tudi na naše kognitivne sposobnosti. Dobro vemo, na primer, da so učenci, ki ne pojedo zajtrka, v šoli manj uspešni. Slaba prehranjenost vpliva tudi na našo voljo in zato ni čudno, da pripomore k večji razdražljivosti, slabši medsebojni toleranci, s tem pa neposredno vpliva na medsebojne odnose.
 
Kakovost živil in življenjski standard
Še tako dobra priporočila o prehrani, ki podpira zdravje ali pa je pomembna med zdravljenjem posameznih bolezni, predstavljajo le črko na papirju, če si državljan ali bolnik ustreznega živila, ki vsebuje priporočena hranila, ne more privoščiti. In to velja za vse člene prehranske verige. Pa si poglejmo preprost primer, ki se mogoče zdi marsikomu banalen, a v praksi pogosto ni daleč od resnice. Za večino kroničnih bolnikov velja, da potrebujejo večji vnos kakovostnih beljakovin. V praksi to pomeni, da so jim dostopna živila, ki vsebujejo beljakovine v čim kakovostnejši obliki, takšni, ki zadovolji potrebe organizma po ustreznih aminokislinah. Kakovostna živila pa ponavadi niso najbolj poceni živila in z zniževanjem življenjskega standarda državljanov bo marsikdo začel ali pa je že začel varčevati pri prehrani in posegati po cenejših živilih. Ta pa so v trgovinah velikokrat slabše oblike prehranskih izdelkov in živil.
 
Negativna zanka slabe hranjenosti
Na drugi strani pa so prizadeti tudi proizvajalci živil. Z zniževanjem življenjskega standarda težje prodajo živila, ki so sicer kakovostna, a za povprečnega kupca žal postajajo predraga. Ker se njihov zaslužek manjša, si tudi sami tako le težko zagotovijo ustrezno preskrbo s hrano. In tako se začaran krog družbene krize vrti in postaja vedno bolj podhranjen. Na vseh ravneh. Podhranjenost pa ima visoko ceno. Zaradi zapletov z zdravjem postajajo dražje vse zdravstvene storitve, več jih je in njihov učinek je bistveno slabši. Brez ustrezne prehranske podpore organizma je namreč tudi delovanje vseh zdravil bistveno slabše. Reševanje tega vprašanja je mogoče le s pametno prehransko politiko, ki je usklajena s kmetijsko politiko in sega v samo srž reševanja družbenih vprašanj. Zagotavljanje pametne porabe naravnih dobrin in osnovnega standarda državljanov pa je prvi korak k bolj zdravi družbi in manjšim stroškom njenega delovanja.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij