PONOSNI NA JABOLKA, JABOLČNI SOK IN SUŠENO SADJE

NatisniE-pošta

Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi, ki je bila ustanovljena 18. novembra 1945, je posebej prepoznavna po sadjarski proizvodnji, ki ima na tem območju dolgo tradicijo. Že v leksikonu Dravske banovine je Selnica omenjena kot kraj, znan po sadju. Danes se ob magistralni cesti med Viltužem in Falo razprostirajo številni sadovnjaki, ki dajejo pečat temu delu Dravske doline.
 
 
Zadruga je že leta 1958 začela z odkupom kmetijskih zemljišč in  zasadila 131 ha sodobnih nasadov. Zaradi družbenih sprememb se je zemljiška struktura skozi čas spreminjala. Zadruga je danes lastnica 100 ha kmetijskih površin. Slabo polovico teh zemljišč imajo v zakupu člani zadruge, zadruga pa obdeluje okoli 55 ha lastnih kmetijskih površin. Prevladuje proizvodnja plantažnih jabolk, za popestritev prodajnega sortimenta je posajen še manjši nasad češenj. Poleg sadja ima zadruga še proizvodnjo zelja in repe, nekaj površin pa je namenjenih pridelavi žit in koruze.
 
Stanislav Kraner, predsednik zadruge: »Zaradi potreb po skladiščenju sadja smo leta 1998 zgradili moderno hladilnico in si tako zagotovili podaljšan čas kakovosti proizvodov. V lanskem letu smo hladilnico nadgradili še s sončnimi elektrarnami, ki bodo v prihodnje prispevale k novi dodani vrednosti zadruge. Zaradi specifične lege sadovnjakov smo nenehno izpostavljeni vremenskim ujmam, zato že od leta 2006 neprekinjeno obnavljamo nasade in jih opremljamo Image24.jpgz mrežami proti toči, saj le tako lahko pridelamo kakovostno sadje za končnega potrošnika. Trenutno smo pokrili tretjino sadovnjakov in upam, da bomo v prihodnjih letih uspeli obnoviti in prekriti vse sadovnjake.«
 
Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, poudarja: »Ponosni smo na naš proizveden jabolčni sok in na sušeno sadje, ki imata odlično aromo in okus.« Opozori pa na težave, s katerimi se sadjarji srečujejo ob vsakodnevnem delu: »Večkrat naletimo na težave že v samem procesu proizvodnje. Danes se je težko odločati za primerne sorte sadja, kajti sorta, ki je tržno zanimiva, je lahko premalo poznana in zato pride do številnih težav v proizvodnem ciklusu. Nekatere novejše sorte trg sprejema počasi. Prav tako imamo sadjarji težave pri zaščiti pred boleznimi in škodljivci. Image25.jpgZaradi naše majhnosti prihaja do zamud pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirani v EU, mi pa jih žal ne moremo uporabljati v integrirani pridelavi, kar vpliva na konkurenčnost naših proizvodov na trgu.« Omeni tudi veliko nepovezanost sadjarjev pri prodaji in skupnem nastopanju na trgu, vendar, kot pravi, je to je »izvirni greh« vseh slovenskih proizvajalcev. Priložnost zadruge vidi predvsem v ponudbi novih artiklov, ki izvirajo iz sadja ali vrtnin, ki bodo imeli višjo dodano vrednost in prepoznavnost na trgu. B. J. in J. S.
 
Sad rdeči, sad dišeči,
vonj preveva kraj.
Tu jabolko domuje,
obišči popotnik naš dravski raj.
(Janko Stojković)

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij