ZADRUGE ZA STRATEŠKO LASTNIŠTVO LJUBLJANSKIH MLEKARN

NatisniE-pošta

Intervju z direktorjem KZ Selnica ob Dravi in predsednikom nadzornega sveta Mlekodela Jankom Stojkovićem

Janko Stojković, eden od ključnih mož, ki v imenu izbranih zadrug sodelujejo pri prevzemu jubljanskih mlekarn, prihaja iz Selnice ob Dravi, kjer uspešno vodi Kmetijsko zadrugo Selnica ob Dravi. Je tudi predsednik nadzornega sveta družbe Mlekodel, v katero so povezane zadruge, ki oddajajo mleko v Ljubljanske mlekarne. Družba je bila ustanovljena leta 1998 in povezuje 34 zadrug, ki so skupaj lastnice 23,65-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn.

Po odločitvi, da zadruge skupaj z zadružnim poslovnim sistemom skušajo povečati delež v naši največji mlekarni, ste kot predsednik nadzornega sveta družbe Mlekodel vložili veliko naporov, da ste pridobili soglasje večine zadrug, da sodelujejo pri prevzemu Ljubljanskih mlekarn. Kako vam je to uspelo?

 

 

Znano je, da zadruge že dalj časa razmišljamo in iščemo možnosti za pridobitev pomembnega deleža v družbi Ljubljanske mlekarne, d.d., ki so za kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalce izredno pomembne. S povečanjem deleža v družbi vidimo možnosti za zagotovitev dolgoročne stabilnosti razmerij na trgih pridelave in predelave mleka, ene najpomembnejših kmetijskih oziroma živilskih panog v evropskem prostoru, saj je večina površin na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, kjer se lahko izvaja le živinoreja. Na ta način bomo tudi potrošniku lahko zagotovili trajno in kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, pridelanih v domačem okolju, kar je pomemben element zagotavljanja prehranske samooskrbe. Ljubljanske mlekarne bodo dobile dolgoročnega in stabilnega lastnika, ki ima interes, da mlekarna dobro in uspešno posluje, saj s tem zagotavlja stabilen dolgoročen odkup surovine in kakovostno predelavo surovine v končne izdelke, namenjene potrošnikom. Ljubljanske mlekarne so bile do sedaj v lasti bank in investicijskih družb, ki v podjetje niso vlagale večjih investicijskih sredstev in skrbele za njegov razvoj. S prevzemom želimo zagotoviti optimalne pogoje za dolgoročen razvoj družbe, da bo le-ta lahko uspešno nastopala in bila konkurenčna na globalnem trgu. Zadružniki želimo tudi presekati gordijski vozel večletnega prodajanja večinskega lastništva Ljubljanskih mlekarn in zagotoviti strateškega lastnika Ljubljanskim mlekarnam. Še kako imamo v spominu prodajo Tovarne sladkorja Ormož tujemu lastniku, ki jo je po nekaj letih zaprl, danes pa Slovenci plačujemo bistveno dražji sladkor. Zato smo tudi objavili prevzemno ponudbo in pričakujemo, da bo uspešna.

Kdo in s kolikšnim vložki sodeluje pri prevzemu?
Poleg Mlekodela pri prevzemu sodeluje večina zadrug, ki oddajajo mleko v Ljubljanske mlekarne, Zadružna zveza Slovenije in Deželna banka Slovenije, ki bo tudi vodila prevzem kot borznoposredniška družba, ki ima položaj registrskega člana. Prevzemniki skupaj smo že sedaj lastniki skupaj 1.400.785 delnic Ljubljanskih mlekarn, kar predstavlja 31,97 % vseh izdanih delnic družbe. Zadruge kot podjetja povezujejo kmete, ki poleg ostalega proizvajajo tudi mleko. Vsi prevzemniki na podlagi zakona solidarno odgovarjamo za izpolnitev vseh obveznosti v postopku prevzemne ponudbe. Delnice bodo po izvedenem prevzemu razdeljene med sodelujoče v prevzemni ponudbi glede na količino pridobljenih delnic. Zato o vložkih posameznih zadrug pred zaključkom prevzema ne moremo govoriti. Vsaka zadruga se bo pozneje v skladu s svojo poslovno politiko odločila, ali bo lastnica delnic zadruga ali njeni člani kmetje. Naj povem, da prevzemna ponudba velja do 19. oktobra 2012.

Ponujena cena za delnico je 6,5 evra. Glede na to, da ste pri prevzemu zavezani odkupiti vse delnice družbe, gre za precejšni denarni vložek. Kako ste pridobili potreben denar?
Za deponiranje denarnega zneska, ki je potreben za plačilo vseh vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, na posebnem računu, smo prevzemniki zbrali sredstva iz lastnih virov in z najetimi posojili. Prevzem bomo v celoti financirali z denarjem prevzemnikov. Višino cene delnice smo oblikovali na podlagi opravljenega skrbnega pregleda mlekarne, njenih poslovnih rezultatov in izvedene cenitve podjetja. Prepričani smo, da bodo lastniki ocenili, da je ponujena cena prava in poštena cena za Ljubljanske mlekarne glede na njene poslovne rezultate in trenutne razmere na trgih. Ljubljanske mlekarne je pomembno prizadela gospodarska kriza, kar je razvidno tudi iz rezultatov poslovanja podjetja, neugodne pa so tudi gospodarske in družbene razmere, ki zmanjšujejo prodajo, saj se kupna moč slovenskih gospodinjstev zmanjšuje, povečuje se nezaposlenost, vse večja je negotovost in slabi so obeti glede reševanja gospodarske krize. Poleg gospodarske in finančne krize je treba upoštevati tudi dogajanje na vse bolj nestabilnem mlečnem trgu. Pričakujemo, da tudi morebitni tuji kupci, ki so opravili skrbni pregled podjetja, za mlekarne ne bodo pripravljeni ponuditi bistveno drugačne cene.

Ste dobavitelji mleka Ljubljanskim mlekarnam. Boste lahko kot dobavitelji in hkrati lastniki zagotavljali zdrav razvoj podjetja in njegove konkurenčnosti?
Praksa v drugih evropskih državah kaže, da so kmetje preko zadrug v številnih evropskih državah pomembni lastniki mlekarn in da zadružne mlekarne zelo uspešno poslujejo. Omenimo lahko le nekatere, kot so nizozemska zadružna mlekarna Friesland Campina, ki letno ustvari več kakor 10 milijard EUR prometa, dansko-švedsko mlekarno Arla Foods v lasti kmetov in zadrug, ki letno ustvari več kakor 6 milijard EUR prometa in druge. Kmetje, ki so proizvajalci mleka, so zelo skrbni lastniki, saj za svojo proizvodnjo potrebujejo zanesljivega odkupovalca, ki njihovo mleko predela v kakovostne proizvode in jih na globalnem trgu tudi uspešno proda. Mleko je surovina, ki ne prenese dolgih transportov in jo je treba hitro predelati. Da so zadruge dobri lastniki, kažejo tudi rezultati na zadružnih temeljih organiziranih podjetij v Sloveniji, na področju mleka Mlekarna Planika Kobarid, Celjske mlekarne, Loške mlekarne in drugih. Ljubljanske mlekarne so podjetje, ki je tržno usmerjeno in ustrezno tehnološko opremljeno. Mlekarna, ki odkupi več kot polovico slovenskega mleka, bo lahko le s stabilnim lastništvom razmišljala o razvoju novih izdelkov in o trženju. Kot lastniki bomo vse napore vložili v njihov dolgoročen in trajnostni razvoj, ki bo prinašal koristi tako lastnikom, zaposlenim in predvsem potrošnikom. D. S.


Janko Stojković osebno
Janko Stojković že četrti mandat uspešno vodi manjšo, a zelo uspešno zadrugo, kjer imajo lastno pridelavo sadja, zlasti jabolk, in v zadnjem času tudi vrtnin in poljščin. Zadruga odkupuje od svojih članov vse kmetijske pridelke in skrbi za njihovo oskrbo z repromaterialom. Zasebno je velik ljubitelj kulture in narave. Že 35 let je aktivni član Kulturnega društva Pavza iz Selnice ob Dravi, kjer sodeluje kot pevec in dramski igralec. Po poklicu je agronom in agrarni ekonomist. V življenju stalno išče nove izzive, rad planinari, gobari, se dodatno izobražuje, v preteklosti pa se je ukvarjal tudi z alpinizmom in aktivnim tekom.


Fotografija arhiv KD Pavza
Iz predstave v okviru Kulturnega društva Pavza

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij