OB SOGLASJU BOMO ZMAGOVALCI VSI

NatisniE-pošta

Intervju z direktorjem Združenja bank Slovenije dr. Francetom Arharjem

Bo Sloveniji brez tuje finančne pomoči uspelo poiskati izhod iz krize? To ključno vprašanje smo zastavili enemu od najuglednejših slovenskih bančnikov, pravniku, politiku in članu pogajalskega odbora RS o nasledstvu dr. Francetu Arharju, sicer prvemu guvernerju Banke Slovenije v samostojni državi, nekdanjemu predsedniku uprave UniCredit banke in od marca direktorju Združenja bank Slovenije. »Sem optimist,« odgovarja dr. Arhar. »Ključno je, da v pogajanjih dosežemo visoko stopnjo soglasja. V tem primeru bomo zmagovalci vsi.«

Slovenija je v globoki krizi, ki jo je po ocenah strokovnjakov mogoče ob varčevalnih ukrepih in nujnih reformah premagati predvsem s spodbujeno gospodarsko rastjo in sanacijo bank. Katere so pravzaprav ključne slabosti naših bank, ki terjajo sanacijo?
Banke so finančni posredniki, ki na eni strani živijo od zaupanja deponentov, na drugi pa od plasmajev oziroma kreditov zbranih sredstev fizičnim in pravnim osebam. Težava slovenskih bank je ta, da kar 70 odstotkov njihovega premoženja predstavljajo krediti, kar je bistveno več, kot v povprečju znaša ta delež v drugih bankah EU. Zaradi krize so v težavah mnoga podjetja, ki so se zadolžila pri bankah, kredite odplačujejo z velikimi zamudami ali jih, v primeru stečajev, sploh ne odplačajo. Ker naše banke kljub kapitalu, ki ga imajo, ne prejemajo plačil za podeljene kredite, zato nimajo dovolj sredstev, da bi podeljevale nove kredite, ki jih potrebuje gospodarstvo. Kakovost terjatev je tako ključno vprašanje slovenskih bank, zato je sanacija predvsem obeh bank v večinski lasti države nujno potrebna. Žalostno pri tem je dejstvo, da sta bili banki že leta 1993 in 1997 zaradi slabih kreditov sanirani, a se iz obeh zgodb očitno nismo nič naučili. Zdaj se zgodba ponavlja tretjič.

Dr. France Arhar na bančni konferenci junija letos v Ljubljani (arhiv ZBS) Image11.jpg

Kateri so najnujnejši ukrepi za izhod iz krize, s katerimi država ne bi smela zamujati?
Začete aktivnosti države so po mojem prava pot za izhod iz krize. Nujne so strukturne reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter trga dela, kot jih izvajajo v vseh državah v EU in tudi drugod v svetu, pa seveda saniranje bank. Predvsem tistih, kjer je država pretežna in delna lastnica. V drugih bankah, kjer so lastnice domače in tuje pravne osebe, je namreč odgovornost za sanacijo sestavni del lastniškega upravljanja bank in podjetij.

Ali lahko po sanaciji bank pričakujemo hiter zagon investicij in gospodarske rasti?
Žal je veliko slovenskih podjetij prezadolženih, vrednost njihovega premoženja se je zelo zmanjšala. Zato je težko pričakovati, da bi le sveži krediti iz saniranih bank spodbudili rast takih podjetij. Zanje je nujno, da si najprej zagotovijo dodaten lastniški kapital ter s tem izpolnijo pogoje za dodatno financiranje bank. A novega lastniškega kapitala je v Sloveniji malo, tujcev pa se bojimo. Vendar je nesporno dejstvo, da brez dodatnega rizično-lastniškega kapitala v Sloveniji ne moremo pričakovati ne novih investicij, ne ponovne gospodarske rasti in ne novih delovnih mest.

V kolikšni meri pa lahko sanacija bank vpliva na rast slovenskega kmetijstva in živilskopredelovalne industrije?
Ta sektor deli usodo vsega ostalega slovenskega gospodarstva, v bankah samih pa ne zanj in ne za kogar koli drugega ni prioritet ali izjem. Ugodnosti in subvencije podeljuje sektorju kmetijska politika, domača in evropska, ne pa banke.

Koliko kapitala predstavljajo v slovenskih bankah denarne vloge državljanov in kako varne so glede na krizo?
Ob polletju so imele slovenske banke skupaj 47,5 milijarde evrov premoženja, 15 milijard teh sredstev predstavljajo hranilne vloge prebivalstva, kar je v primerjavi z drugimi državami veliko in predstavlja več kot 20 odstotkov slovenskega bruto proizvoda. Številka nedvomno kaže na veliko zaupanje, ki ga imajo varčevalci v naše banke, ter na dejstvo, da je varčevanje v Sloveniji nad evropskim povprečjem. Varnost vlog je zajamčena s sistemom solidarnega jamstva celotnega bančnega sistema, ki velja v okviru EU. To konkretno pomeni, da so vsa sredstva posamezne fizične osebe ter malih in srednjih podjetij zavarovane do zneska 100 tisoč evrov.

Lahko poglabljanje krize pripelje tudi do stečaja katere od naših bank?
Banka lahko umre v enem samem dnevu, če nima likvidnih sredstev. Stečaj katere koli banke je torej mogoč in tudi predviden. A ravno zato, ker lahko pride do stečaja banke, je lastnikom, regulatorjem, upravam in nadzornikom bank naložena dodatna odgovornost, da nenehno skrbijo in vzdržujejo likvidnost. Zmanjševanju tveganj so namenjeni tudi natančni predpisi o bančnem poslovanju, ki se po obsežni regulativi ne morejo primerjati z nobeno drugo institucijo. Postavljeni pa so prav s ciljem, da bi banke poslovale varno, uspešno in seveda z zaupanjem.

Kako vi osebno ocenjujete politična prizadevanja za izhod Slovenije iz krize: nam bo uspelo?
Osebno sem optimist, saj je Slovenija v preteklosti že dokazala, da razume in se zaveda velikih ciljev. Ključno vprašanje je po mojem samo to, ali smo pripravljeni drug drugemu zaupati, upoštevati objektivne argumente ne glede na to, od kod prihajajo, in stvarno oceniti razmere na domačem in predvsem tujih trgih. Med pogajalci morajo biti zmagovalci na obeh straneh, sicer konsenza, družbenega miru in socialnega pakta ne bomo dosegli. Je pa razumljivo, da bo izhod iz krize tudi ob doseženem konsenzu postopen, saj se je tudi kriza poglabljala po korakih.

France Arhar osebno

Poštenost, delavnost in spoštovanje do vseh ljudi so tiste ključne vrednote, ki so mu jih kot doto za vse življenje z vzgojo vcepili starši. Z veliko občutljivostjo se zaveda stisk mnogih ljudi, zato posameznikom – v organizacije pač iz znanih razlogov manj zaupa – letno pomaga z več tisoč evri. France Arhar je rojen Notranjec in prej s starši, zdaj s svojo družino, od nekdaj živi v Cerknici. Vstaja ob 5. uri, po obvezni jutranji vadbi se odpelje v službo v Ljubljano, od koder se navadno vrača zvečer. V prostem času z delom na domačem vrtu, kolesarjenjem, pohodništvom, drsanjem na jezeru, smučanjem in zadnja leta tudi golfom skrbi za telesno zdravje, duha pa si krepi z branjem in obiski kulturnih dogodkov, predvsem gledaliških predstav. V ljubljanski Drami je predsednik sveta zavoda, kot docent pa je tudi predavatelj mednarodnega finančnega prava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Fotografije in zapis: Damjana Stamejčič

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij