S ČETRTIM BRANJEM DO VEČJE UČINKOVITOSTI

NatisniE-pošta

INTERVJU S PREDSEDNIKOM DRŽAVNEGA SVETA RS MITJO BERVARJEM

»Državni svet razumem kot most med izvršilno politično oblastjo in civilno družbo (zajema področja gospodarstva, zaščite pravic iz dela, področja sociale, zdravstva, kmetijstva, obrti, opravljanje samostojne dejavnosti, izobraževanja, znanosti, kulture in športa), razpravo o ukinitvi Državnega sveta pa zavračam kot povsem neutemeljeno. Državljani konec koncev na protestih odločno zahtevajo prav to, da se namreč glas civilne družbe pri sprejemanju političnih odločitev bolj kot doslej sliši in upošteva. Pristojnosti Državnega sveta bi veljalo glede na njihove zahteve torej celo povečati, saj bi bil pretok idej in stališč civilne družbe v Državni zbor potem močnejši in kakovost političnega odločanja v parlamentu večja,« je prepričan ob koncu lanskega leta na novo izvoljeni predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar.

V kakšnem pomenu bi se po vašem torej morale povečati pristojnosti Državnega sveta?
Poglejmo konkreten primer: glas stanovske in interesne skupine slovenskih kmetov in zadružnikov je predvsem zaradi aktivne vloge dveh svetnikov, Petra Vriska in Cvetka Zupančiča, v Državnem svetu dovolj močan. A težava nastane, ko merimo rezultate in ugotavljamo, koliko stališč in predlogov, ki jih je na pobudo njunih ali tudi vseh drugih interesnih skupin oblikoval Državni svet, je bilo preko parlamenta tudi dejansko vključenih v izvedbene postopke in v zakonodajo. Malo, premalo, ugotavljamo. Zato je razumljivo, da bi si v tem pogledu državni svetniki želeli več pristojnosti, da bi naše delo pripeljalo do boljših rezultatov.

Fotografija: Skupinska fotografija državnih svetnikov petega mandata (Fotografija Milan Skledar)

Ste cilj, kako povečati učinkovitost dela Državnega sveta, vgradili tudi v program vašega dela v petletnem mandatu?
Kot predsednik Državnega sveta sem si postavil več prednostnih ciljev. Najprej se bom seveda zavzemal, da bo delo Državnega sveta potekalo zakonito, posebej pa bom osredotočen na vprašanja sociale in seveda gospodarstva ter zelene energije, ki sta področji, kjer ima Slovenija velike razvojne priložnosti in dajeta pečat naši skupni prihodnosti. Učinkovitost dela Državnega sveta pa bom skušal povečati z uvedbo prakse četrtega branja in uvedbo razprave o tem, kaj še storiti, da bi Državni svet res postal trden most med civilno družbo in izvršno oblastjo, da bi se tako nehala ugibanja o upravičenosti njegovega obstoja.

Državni svet je lani sprejel resolucijo za izhod iz družbene krize, v kateri vlado usmerja v prednostno obravnavo zadružništva in v ustanavljanje socialnih zadrug. Zakaj?
Ob majhnih in srednjih podjetjih je širitev zadružništva zagotovo razvojna priložnost Slovenije. Ne le zaradi dejstva, da zadruge zaradi svojih vrednot, kot sta solidarnost in prostovoljstvo, povsod po svetu uspešno delujejo tudi v času splošne krize. Tudi zato, ker smo Slovenci narod, ki je navajen trdo delati v manjših skupnostih in nam je zadružništvo tako rekoč pisano na kožo. A še marsikaj je treba v zvezi z zadružništvom vpeljati v zakonodajo, da se bo razcvetelo.

Na katere razvojne priložnosti Slovenije še opozarja resolucija Državnega sveta za izhod iz krize?
Državni svetniki vidimo veliko razvojno priložnost Slovenije pri zagotavljanju samooskrbe s hrano, v večji uporabi biomase, v širitvi predelave lesa, večji uporabi termalne vode, v eko predelavi, energetski sanaciji stavb. V Državnem svetu zato že pripravljamo vrsto posvetov o posameznih temah, ki jih bomo pripravili skupaj s strokovnjaki in civilnodružbenimi skupinami, posebej pa se bomo osredotočali na primere dobre prakse. V kratkem bomo pripravili posvet o zeleni energiji, zatem pa še o rabi lesa. Državni svetniki so na dejstvo, da Slovenija kot tretja z lesom najbogatejša država v Evropi to naravno surovino premalo izrablja in uporablja, že opozorili, vendar bomo zaradi velike priložnosti, ki jo v ponovnem razmahu lesarstva in lesno predelovalne industrije vidimo za razvoj države, z njo nadaljevali.

Mitja Bervar zasebno
»Sem človek z veliko energije in optimizma, odločen, da tisto, v kar verjamem, tudi naredim. Zato hudih neuspehov v življenju nisem doživljal,« zase pravi 47-letni predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Diplomant Fakultete za management je otroštvo in mladost preživel v Radečah, Petrovčah in Celju, bil aktivni športnik, pevec in godbenik, se desetletje preskušal kot samostojni podjetnik, pred izvolitvijo za predsednika Državnega sveta RS pa bil ravnatelj ljubljanske Opere. Pri sedemnajstih je prvič postal oče, zdaj z ženo Sonjo in v krogu sestavljene družine srečno živi v Ljubljani. »Nisem zadovoljen z razporeditvijo prostega časa, saj se s športom in kulturo, ki sta moji delovni prioriteti, zasebno uspem ukvarjati manj, kot bi si želel. A ju nadomeščam z bivanjem v naravi in načrtovanjem življenja v leseni hiši ob jezeru, ki jo gradiva z ženo, in ob kateri želiva naseliti dva hišna prijatelja: konja in psa.«

Fotografija: Žena Sonja, hčerka Urška, sin Jure in prva vnukinja Zala (osebni arhiv Mitja Bervar)

Damjana Stamejčič

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij