RAZVOJNA PRILOŽNOST JE V KAKOVOSTI IN VIŠJI DODANI VREDNOSTI

NatisniE-pošta

INTERVJU S PREDSEDNICO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE MAG. ALENKO BRATUŠEK

»Težave v kmetijstvu so skupne težave nas vseh,« ste kot predsednica vlade ugotavljali na julijskem skupnem sestanku s predstavniki kmetijskih organizacij. Po sprejetju dogovora o ustanovitvi ekspertne skupine, ki se bo sprva ukvarjala z davkom na nepremičnine, nato pa še z drugimi težavami kmetijstva, pa ste na zaključku sestanka dejali: »Najpomembneje je, da smo se vsi skupaj strinjali, da je težave mogoče rešiti samo z dialogom, zato tudi verjamem, da bomo na ta način tudi uspeli.«

1. Kako kot predsednica Vlade RS vidite razmere v slovenskem kmetijstvu in z njim povezanih dejavnostih ter vlogo kmetijstva v gospodarstvu in družbi?

Kmetijstvo in živilstvo sta za državo izrednega pomena, njuni temeljni nalogi sta pridelava hrane in zagotovitev primerne stopnje oskrbe s hrano, ki naj zagotavlja strateško varnost. Vendar pa ima kmetijstvo še druge pomembne družbene in okoljske funkcije. Z njim se ohranjajo značilna slovenska krajina in njene regionalne posebnosti, poseljenost podeželja in vitalnost podeželskega prostora. Zavedam se, da v naši razgibani in raznoliki državi ter na v povprečju majhnih kmetijah ni lahko kmetovati in preživeti. Vendar pa so to lahko tudi naše primerjalne prednosti, še posebej, če upoštevamo ohranjenost in čistost naše narave in bomo razvoj kmetijstva in živilstva usmerili v večjo dodano vrednost.

2. Kje na našem podeželju in v kmetijstvu se po vašem mnenju zdaj kažejo največje razvojne priložnosti?
Osnovni cilj slovenskih strategij na področju kmetijstva sta pridelava in predelava zdrave in kakovostne domače hrane, s katero bomo povečali svojo samooskrbo in prehransko varnost. Prav zato je razvojna priložnost v izjemni kakovosti in višji dodani vrednosti proizvodov. Prepričali smo se, da slovenski kupci cenijo slovensko hrano in da vedno več kupcev išče kakovostnejše pridelke, zato pričakujejo, da jim slovenski kmetje to tudi ponudijo.

 

3. Kako nameravamo v Sloveniji v prihodnje skrbeti za enakomeren in učinkovit razvoj podeželja, ohranjanje delovnih mest na podeželju in poseljenosti na podeželju?
Eden od strateških ciljev razvoja kmetijstva in živilstva je zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja, seveda v sodelovanju z drugimi politikami, in ob tem zagotavljanje stabilnih razmer za kmetijstvo, ozelenitev kmetijske politike in večjo pomoč mladim kmetom. Povečati moramo konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, eden od ključnih strateških ciljev slovenskega kmetijstva pa je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

4. Zadruge so v času krize v Evropi in svetu pomemben steber gospodarske stabilnosti in socialne vključenosti. Kakšne možnosti ima zadružništvo po vašem mnenju v Sloveniji?

Slovenski zadružni sistem je razvojna priložnost za slovensko kmetijstvo, saj mreža kmetijskih zadrug omogoča povezovanje drobnih proizvajalcev, skupno nastopanje do predelovalne industrije in trgovcev itd., kar povečuje pogajalsko moč primarnih pridelovalcev. Ta sistem bi bilo zato treba v prihodnje bolje izkoristiti, saj sta premajhna povezanost primarnih pridelovalcev in neenotnost pri nastopanju na trgu med slabostmi slovenskega kmetijstva. Za razvojni preboj slovenskega kmetijstva in živilstva je zato v prihodnje treba vložiti več naporov in spodbud v povezovanje in tu vidim pozitivno in pomembno vlogo slovenskih zadrug.

5. Slovenija je v krizi, vključno s kmetijstvom. Kot predsednica vlade ves čas optimistično napovedujete, da nam bo uspelo krizo premagati. Kako?

Breme te krize nosimo vsi in ga bomo še nekaj časa, tudi kmetje niso izjema.
Kljub težkim časom pa je vlada uspela vseskozi zagotavljati tekoče izplačevanje vseh kmetijskih subvencij in prav tako je uspela zagotavljati nacionalni delež sredstev iz proračuna, ki je potreben za izplačila evropskih sredstev. To je za kmetijstvo v spopadanju z gospodarsko in finančno krizo ključnega pomena. Vlada si bo prizadevala tudi na drugih področjih ohranjati stabilne in predvidljive razmere za kmetijstvo in kmete, saj se zaveda, da je ta sektor težje prilagodljiv in manj fleksibilen, saj tu nimamo primerov, da bi posamezni poslovni subjekti hitro vstopali in zapuščali dejavnost ter se morda spet vračali, kot je to v drugih dejavnostih, morebitne škodljive posledice posameznih ukrepov so zato težko popravljive ali nepovratne.

Mag. Alenka Bratušek zasebno
Kako preživljate prosti čas?
Odkar sem prevzela funkcijo predsednice vlade, je prostega časa bolj malo. Vendar se trudim, da ga, kolikor ga je, preživim z družino in prijatelji. Kadar mi to dopuščajo službene obveznosti, se ukvarjam tudi s športnimi aktivnostmi. Zelo rada se podam na Sv. Jošt nad Kranjem, saj pot do vrha vodi mimo družinske hiše.

Koliko časa namenjate rekreaciji?
Tudi za rekreacijo velja, da se mora čas zanjo prilagoditi službenim obveznostim. Ampak ker sem prepričana, da je športna aktivnost bistvena za zdrav življenjski slog, se trudim s športom ukvarjati vsaj dvakrat na teden.

Si vzamete čas tudi za knjigo, za poslušanje glasbe, obisk kina ali gledališča?
Kot predsednica vlade se z veseljem in večkrat udeležujem kulturnih prireditev, kot so koncerti in drugi dogodki. S hčerko imava gledališki abonma in tudi sicer zelo rada obiščem kakšen dober koncert. Za knjige pa mi, če povem po pravici, ostane manj časa, kot bi si želela.

Kateri so trenutki, ko se posvečate izključno družini?
Za družino si vzamem čas predvsem ob koncu tedna. Otroka sta zdaj sicer že velika, sin ima 15 in hči 19 let, zato lažje razumeta, da sem doma veliko manj kot včasih. Vendar se trudimo, da si vzamemo čas drug za drugega. Vesela sem, da smo letos vsi skupaj za teden dni odšli na morje in se imeli zelo lepo.

mag. Anita Jakuš


Fotografije Tamino Petelinšek/ STA

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij