LE ZAHTEVE PO DOMAČEM BODO POVEČALE KMETIJSKO PROIZVODNJO

NatisniE-pošta

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejanom Židanom

Slovenska vlada sporoča državljanom, da je Slovenija sposobna sama, brez tuje pomoči, najti prave poti za izhod krize ter da bo že prihodnje leto v naši državi opaziti prve znake okrevanja. Kaj bo dobrega prineslo novo leto slovenskemu kmetijstvu in agroživilstvu smo vprašali ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana.
Novo leto bo pomembno predvsem zato, ker se z njim začenja novo sedemletno obdobje skupne evropske kmetijske politike. A tudi v novem letu bo država ravnala enako kot letos: zagotavljala bo tekoča izplačila kmetijstvu, gozdarstvu in področju prehrane, hkrati seveda pridajala potreben delež tudi k evropskim sredstvom za razvoj podeželja. Nekateri ključni kazalci v kmetijstvu, kot so fizični obseg proizvodnje, denarni tok in rentabilnost, bodo po moji oceni boljši kot letos in prihodnje leto pričakujemo – če nas vreme ne bo zopet udarilo – ponovno rast. Razlog za optimizem pa vidim predvsem v povečanem povpraševanju po slovenski hrani in slovenskih surovinah za hrano.


Pri katerih proizvodih se je povpraševanje povečalo?
Rekel bi, da pri večini, najizraziteje pa pri mleku, mesu in vrtninah. Slovenski potrošniki hočejo kupovati zgolj domače mleko, narejeno iz slovenskega surovega mleka. Veliki trgovski centri zaradi zahtev potrošnikov vse pogosteje terjajo od dobaviteljev izjave, da je tudi surovina slovenskega porekla. Seveda bo treba inšpekcijske službe usmerjati v nadzor teh izjav, sicer bo zaupanje potrošnikov zlorabljeno. Povpraševanje po slovenskih prehranskih izdelkih se je močno povečalo tudi zato, ker je država odprla dodatni trg v šole, vrtce, bolnišnice in druge javne zavode, katerega nakupna moč je vredna 140 milijonov evrov. Celotna zgodba pa postopno uresničuje cilj, ki smo mu s številnimi promocijskimi akcijami in ukrepi sledili zadnja leta: sprožiti rast povpraševanja predvsem zaradi zahteve potrošnikov po doma pridelani hrani in hrani s slovenskim poreklom, kar pomeni za kmete in proizvajalce hrane dodatno varnost.

Katerim ključnim ciljem nove skupne evropske kmetijske politike sledimo v Sloveniji?
V naslednjih letih želimo povečati proizvodnjo hrane, še bolj hočemo ozeleniti kmetijsko politiko in še učinkoviteje zavarovati delovna mesta na podeželju. To v praksi pomeni, da se bomo ob razpisih najprej vprašali, kje in kakšen bo pričakovani učinek. Samo tehnoloških razpisov (v hleve, dopolnilne dejavnosti, stroje, obrate) pričakujemo v sedemletnem obdobju za okoli pol milijarde evrov in ob njihovi dodelitvi bomo ves čas ocenjevali, kako bodo naložbe učinkovale na večjo proizvodnjo hrane, na okolje in na delovna mesta na kmetijah. Novost prihodnje kmetijske politike, ki je sledila našim željam, pa bo tudi ta, da bo skušala povečati število mladih gospodarjev na kmetijah.

Na kakšen način?
Naš cilj je spodbuditi 4 tisoč mladih kmetov, da bi prevzeli domače kmetije, sedaj jih je le okoli 4 odstotke na 60 tisoč kmečkih gospodarstvih. Mlade kmete bomo k prevzemu skušali spodbujati tako, da jim bomo za 25 odstotkov povečali neposredna plačila na hektar, da jim bomo po prevzemu kmetije celo zagotovili nekaj denarja za investicije in jim bo kmetijsko svetovalna služba zagotovila stalno in osebno skrbništvo. O vseh teh ukrepih bomo v naslednjih mesecih odprli razpravo, hkrati pa bomo storili vse, da bomo utrdili in stabilizirali položaj kmetijsko svetovalne službe, saj prav na njej temelji operativno delo pri učinkovitem izvajanju skupne kmetijske politike. Zelo jasno bi rad poudaril, da je ta služba izjemno pomembna in nedvomno potrebna, kot tudi javna gozdarska služba. Vedno in povsod tudi poudarjam – čeprav sem pri tem nemalokrat osamljen –, da potrebujemo tudi močno združenje kmetov v kmetijsko-gozdarski zbornici. Ne zagovarjam prostovoljnega, temveč obvezno članstvo v zbornici. V nekaterih državah, kjer so zbornično članstvo spremenili v prostovoljno, se je namreč zgodilo, da so kmetje s tem izgubili prej močnega in vplivnega zastopnika.

Kakšni bodo učinki skupne kmetijske politike v Sloveniji v letu 2020?
Zagotovo bomo pridelali več hrane, danes je domača samooskrba v povprečju le okoli 70 odstotkov. Pri proizvodnji mleka, perutnine in govejih pitancev želimo zagotoviti stabilnejše razmere, večjo rast pričakujemo pri pridelavi vrtnin in sadja, z dodatnimi ukrepi želimo urediti razmere v prašičereji. Pričakujemo, da se bo tudi s pomočjo države, ki zdaj sofinancira promocijo slovenskih vin na tujem, povečala prodaja kakovostnih slovenskih vin v drugih državah. Pričakujemo, da se bo povečalo število tako imenovanih zelenih delovnih mest. Koliko jih bo, pa bomo odločali mi, slovenski kupci domače hrane, enako kot bomo sami odločali o ponovnem zagonu lesarske industrije, ki naj bi v prihodnje odprla vsaj 10 tisoč delovnih mest. Strategija Les je lep, ki je pripravljena, predvideva večja vlaganja evropskih sredstev za razvoj podeželja v gozdove.

Leto 2014 je mednarodno leto družinskih kmetij, zakaj so te tako pomembne?
Družinske kmetije so temelj kmetijske proizvodnje, na njih se dejavnost prenaša iz roda v rod, zato so stalnica v proizvodnji hrane, hkrati pa vpliven dejavnik pri ohranjanju in kakovostnem upravljanju z naravo, v kateri živijo. V Sloveniji zagotavljajo 80 tisoč delovnih mest s polno delovno močjo v kmetijstvu, skupaj z dopolnilnimi dejavnostmi pa kar 200 tisoč. Evropa enotne strategije do družinskih kmetij še nima, je pa Bavarska neposredno z Evropsko komisijo že izpogajala ukrep, ki ji omogoča, da kmetije, ki niso po svoji krivdi manjše od evropskega povprečja, dobijo dodatne finančne spodbude. Sam sem temu modelu naklonjen, o njem pa bomo v Sloveniji šele razpravljali in odločali.

Dejan Židan zasebno
46-letni veterinar in že v drugi vladi minister za kmetijstvo Dejan Židan z družino živi v Murski Soboti, kamor se je v času prvega mandata vračal iz Ljubljane vsak dan. Zdaj delovni teden pretežno preživi v Ljubljani, z družino pa – razen izjemoma, ko je denimo v tujini – preživi vsak konec tedna in še en večer med tednom. »Pred poldrugim letom sva se z ženo navdušila nad novim športom, nordijsko hojo, ki nama omogoča, da skupaj preživljava tudi več prostega časa med vikendi.« Dejan Židan je še vedno velik ljubitelj knjig in filmov s področja znanstvene fantastike. Pravi, da bo po ogledu novega filma Petra Jacksona spet prebral Tolkienov fantazijski roman Hobbit, ki je bil predloga filmu in ga je z velikim navdušenjem prebiral že v rani mladosti.

Damjana Stamejčič (Fotografije arhiv MKO)

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij