HITRA ODZIVNOST JE KLJUČ ZBORNIČNEGA DELA

NatisniE-pošta

Intervju z direktorjem Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom

Kmetijsko-gozdarska zbornica lahko učinkovito zastopa in uveljavlja interese svojega članstva le tako, da nenehno spremlja aktualne dogodke in težave, ki pestijo člane, ter se nanje hitro in tekoče odziva s pobudami in predlogi rešitev, poudarja direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, ki je kot direktor vajeti zbornice prevzel v začetku tega leta. Zbornica ima okoli 114 tisoč članov, med njimi 110 tisoč kmetov, ki so poleg kmetijskih zemljišč praviloma tudi lastniki gozdov.

Kako se bo zbornica odzvala na katastrofo, ki jo je povzročil žled in kako bo pomagala svojim članom?
Z Zavodom za gozdove in kmetijskim ministrstvom se bomo dogovorili o načinu usposabljanja tistih lastnikov gozdov, ki bodo sami odpravljali posledice naravne nesreče. Občine bomo pozvali, naj lastnikom gozdov pomagajo sofinancirati gozdarsko opremo, aktivno se bomo vključili v organiziranje pri prodaji požaganega lesa. Ker bodo to velike količine lesa slabše kakovosti, je nujno, da pri odkupu tega lesa lastniki gozdov nastopijo organizirani. Prepričan sem, da bi bilo treba nekatere ukrepe zagotoviti tudi sistemsko z interventnim zakonom in v njem morda celo opredeliti javno delo kot pomoč pri čiščenju uničenih gozdov.

Odzivnost je torej ena od ključnih prednostnih nalog zbornice. Katere so še ostale najpomembnejše?
Med prednostnimi sta še promocija slovenske hrane in zagotavljanje finančne stabilnosti zborničnega sistema. Dejstvo je namreč, da kmetov in tudi drugih članov zbornice, ki so pravne osebe, ni mogoče zastopati v njihovih interesih brez razvejane infrastrukture. Ta pa seveda stane. Naša zbornica je kljub večkrat obujenim razpravam o prostovoljnem članstvu ohranila obvezno članstvo, ki se je pri nas in tudi v mnogih drugih evropskih državah pokazalo za najustreznejše pri stabilnem financiranju zbornice. Razen članarine pa tiste strokovne dejavnosti zbornic, ki delujejo kot javne službe, financira tudi državni proračun, za nekatere storitve prispevajo denar uporabniki, nekatere pa zbornica prodaja tudi na trgu.

Kaj menite o položaju kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru zbornice in na kateri temelji ključno operativno delo pri izvajanju skupne evropske kmetijske politike?
Sedanji sistem organiziranja in financiranja javnih služb v kmetijstvu je po mojem prepričanju zelo učinkovit in v mnogih pogledih celo boljši, kot ga imajo v drugih evropskih državah. Zato bi ga morali le utrditi in v nekaterih vsebinah izboljšati, da ne bi ogrozili izvajanja njegovih pomembnih nalog.

Katera so najpomembnejša torišča zborničnega dela v tem času?
Najaktualnejša je trenutno razprava o modelu neposrednih plačil kmetom po letu 2014, ko se začenja novo obdobje skupne evropske kmetijske politike, ter o ukrepih za razvoj podeželja. V tem trenutku so že oblikovane splošne slovenske usmeritve, ki so jasne v cilju, da bi morala tudi reformirana evropska kmetijska politika spodbujati pridelavo hrane. Vendar bo Slovenija glede na ponujeni evropski model ta cilj težko dosegla, zato pa so še toliko pomembnejši drugi ukrepi, ki bodo spodbujali obseg pridelane hrane v naši državi. Zavzemamo se za postopnost pri prehodu na novi model, da bi s tem preprečili morebitne težave na kmetijah. Dosedanja razprava je pokazala, da je treba najti mehanizme, ki bi preprečili, da bi plačila prejemal morebitni lastnik zemljišč, ki pa hrane ne prideluje. Kar zadeva razvoj podeželja v prihodnjem obdobju skupne evropske kmetijske politike, pa se je razprava šele začela.

Slovenske kmete je zelo razjezil sprejeti Zakon o davku na nepremičnine. Kakšno stališče zavzema zbornica?
Menimo, da bi morala obdavčitev gozdnih in kmetijskih obdelovalnih površin biti iz zakona izvzeta. Trudimo se jasno in s številkami utemeljiti naše stališče, v katerem odločno ocenjujemo, da je sprejeti nepremičninski zakon neprimeren in za nas nesprejemljiv.

Katere zakonske predloge še sooblikujete?
Vplivati skušamo na oblikovanje višine katastrskega dohodka za leto 2014 in naprej, saj zdaj predlagana metodologija izračuna po našem ni ustrezna. V pripravi je zakon o vodah, ki ga želimo sooblikovati z za nas pomembnim stališčem. Vprašanje nadomestil za kmetovanje na vodovarstvenih območjih naj bi bilo urejeno tako, da nadomestila ne bodo obravnavana kot državna pomoč. Potem je tu še novela Zakona o kmetijstvu, Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer so stališča že sprejeta. Poleg omenjenih obravnavamo še vrsto drugih zakonskih predlogov, ki jih želimo spremeniti, dopolniti ali razširiti tudi z našimi stališči.

Fotografija arhiv KGZS

Damjana Stamejčič

Branko Ravnik zasebno
Čeprav se je v Ljubljani izšolal za kmetijskega inženirja in že skoraj petnajst let svoje poklicno delo opravlja tako, da se vozi na delo v mesto, je Branko Ravnik kot rojen podeželan svoj dom ves čas ohranjal na domači kmetiji v Brodu pri Bohinjski Bistrici. Živinorejsko kmetijo, ki kot dopolnilno dejavnost razvija predelavo mleka in podkovno kovaštvo, sta dolga leta vodila starša, zdaj jo kot naslednik prevzema že poročeni sin, sicer eden od štirih otrok, ki v veliki Ravnikovi družini skupaj živijo na kmetiji. Prepričan je, da bo posest tudi poslej v dobrih rokah, saj sta sin in snaha, tako kot onadva z ženo, oba kmetijska inženirja, kot mlada pa seveda polna idej in načrtov za prihodnost. »Rad imam našo kmetijo, saj sem z njo nenasilno privezan s privzgojeno dolžnostjo do preteklih rodov, hkrati pa sem z njo izredno povezan zaradi načina življenja, ki ga nisem bil nikoli pripravljen spremeniti ali zamenjati.« Razen družine in kmetije ima Branko Ravnik še eno veliko ljubezen: gledališče. Že več kot dve desetletji kot amaterski igralec sodeluje z domačo gledališko skupino »2B«, v tem času je odigral veliko različnih vlog, nazadnje vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij