PREDNOST SEMENARNE JE ODLIČNO SEME

NatisniE-pošta

Intervju s predsednikom uprave Semenarne Ljubljana Alešem Šabederjem

Semenarna Ljubljana je podjetje z več kot sto let dolgo tradicijo, ki je v zametkih nastalo leta 1906 na stojnici pod ljubljansko kresijo kot trgovina s semeni v lasti Maksa Severja. Na dolgi razvojni poti je izvozno usmerjena Semenarna postopoma zrasla v eno od najboljših semenarskih hiš v Sloveniji in širši regiji s 300 zaposlenimi, lastnim Selekcijsko-poskusnim centrom na Ptuju, proizvodno enoto v Celju, razvejano mrežo 26 vrtnih centrov Kalia, v katerih poleg izdelkov za kmetovanje in vrtnarjenje ponujajo tudi izdelke za dom in oskrbo hišnih ljubljencev, ter z mrežo devetih kmetijskih centrov in trgovin Rodovita v Prekmurju. Predsednik uprave Semenarne Aleš Šabeder poudarja, da podjetje svojo konkurenčno prednost gradi predvsem na zagotavljanju visoke kakovosti pridelanih semen, nove poslovne priložnosti pa išče predvsem v postopnem večanju izvoza.

»Izvoz je dolgoročno najpomembnejši distribucijski kanal, po katerem želimo v Semenarni v prihodnjem petletnem obdobju najbolj povečati svoje prihodke. Postati želimo izvozno aktivno podjetje, kakršno smo pred desetletjem že bili, z izvozom pa dosegati vsaj polovico svojih prihodkov. Na slovenskem trgu smo namreč s svojo ponudbo in maloprodajno mrežo kar dobro usidrani, zato so možnosti širitve omejene. Drugače pa je na tujem. Preko mreže trgovskih zastopnikov izdelke lastnih blagovnih znamk že uspešno prodajamo v državah nekdanje Jugoslavije, našim neposrednim sosedom, v Bolgarijo in še v nekatere države, ob tem pa v nekaterih balkanskih državah organiziramo tudi semensko proizvodnjo. Vendar želimo izvoz znatno okrepiti tudi s sodelovanjem z velikimi tujimi trgovskimi sistemi, in sicer tako, da bodo pri nas proizvedena semena prodajali pod njihovo blagovno znamko.«

 

Ali se menjava lastnikov v semenarni že odraža tudi na poslovnih izidih?

 

»Konsolidirano lastništvo in nova usmeritev uprave se že kažeta v razmeroma uspešnem tekočem poslovanju in izidih, ki presegajo sprejete plane. Takšne poslovne trende smo odločeni nadaljevati.«

 

»Katere novosti pa ste, denimo, letos že ponudili vašim kupcem semen in izdelkov v vrtnih in kmetijskih centrih?

»Z veseljem lahko povem, da smo letos v naših vrtnih in kmetijskih centrih po Sloveniji začeli s ponudbo, ki ji pravimo Domače dobrote izpod dežnika Semenarne. Naši centri so se namreč povezali z lokalnimi pridelovalci olja, medu, marmelade, testenin in čajnih mešanic ter njihovim izdelkom omogočili prodajo pod našo streho. Novost je bila pri kupcih izredno lepo sprejeta, mi pa smo veseli, ker tako pomagamo pridelovalcem domače hrane in hkrati širimo svojo ponudbo. Posebej pa smo ponosni, da je Semenarna letos ponudila trgu kar štiri nove sorte semen, in sicer po eno semensko sorto paradižnika in motovilca ter dve sorti semen za papriko. To je lep dosežek, v katerega je bilo vloženega izredno veliko truda in znanja. Kako veliko, pa samo približno pove dejstvo, da traja celoten proces vzgoje semen do trenutka, ko ga lahko ponudimo na trgu, med pet in sedem let.«

Sami poudarjate, da konkurenčna prednost Semenarne nasploh temelji na lastni pridelavi semen. Kako sploh pridete do semen vrhunske kakovosti?

»Baza naše semenske pridelave je Selekcijsko-poskusni center na Ptuju, ki ga je Semenarna zgradila že leta 1989, prvi začetki pa segajo v leto 1968, in semensko proizvodnjo izvaja na kar 38 hektarjih površin. V centru posebno pozornost posvečamo gojenju avtohtonih in udomačenih sort vrtnin, katerih semena nato prodajamo v naših vrečkah. Semenarimo z 62 sortami vrtnin in poljščin, med katerimi jih več kot polovica sodi med avtohtone slovenske in tradicionalne sorte. Pot do osnovnega semena poteka po točno določenih postopkih, ki jih budno spremlja tudi Kmetijski inštitut Slovenije in so del vzdrževalne selekcije, s katero ohranjamo kakovost sorte, da se le-ta ne izrodi.

Vsako leto si lahko center na Ptuju ogledajo tudi obiskovalci. Kdaj jim boste letos odprli vrata?

»Vrtičkarji, kmetovalci in drugi ljubitelji narave si bodo največji vrt v Sloveniji, ki ga urejajo in gojijo sodelavci Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju, lahko ogledali 20. in 21. junija. Obiskovalcem bodo predstavili posevke zanimivih in posebnih vrtnin, cvetic in zelišč, organizirali pa bodo tudi številna predavanja in pogovore za kmetijske strokovnjake ter študente in dijake kmetijskih šol. Kot zanimivost naj omenim, da bo na dnevih odprtih vrat našega centra sodelovala tudi specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.«

Eno je pridelava kakovostnih semen, drugo pa vzgoja novih semenskih sort. Koliko ste jih že vzgojili v Semenarni in s katerimi se prav zdaj trudite?

 

Fotografija: Aleš Šabeder na eni tekaških preizkušenj

»Vzgoja novih sort je dolgotrajna in – kot sem že omenil – lahko traja tudi sedem let. Semenarna je lastnica petih sort krmnih rastlin, treh sort čebule, dveh sort česna, osmih sort fižola, treh sort solate, dveh sort repe, po ene sorte feferona, paradižnika in buče ter štirih sort krompirja. Zdaj se naši strokovnjaki trudijo, da bi prišli do nove sorte semen samostoječega graha, razmišljajo pa tudi o novi sorti slovenske koruze, slovenske pšenice, slovenskega česna, slovenskega krompirja. Čas bo pokazal, kje bomo uspešni.«

Aleš Šabeder zasebno

Sicer rojeni Ptujčan, ki od 1. februarja letos opravlja dolžnosti predsednika uprave v Semenarni, je Aleš Šabeder že kot mlad diplomirani ekonomist prišel po študiju v Ljubljano in si v prestolnici vsa delovna leta nabiral izkušnje in znanje predvsem na področjih vele- in maloprodajne trgovine, marketinga in financ. V prostem času se že dolga leta sprošča s tekom, je tudi podpredsednik smučarskega skakalnega kluba Ilirija, v veliko veselje pa mu je tudi branje knjig z zgodovinsko ali politološko tematiko. S svojima dekletoma, ženo in desetletno hčerko Hanno, pa del počitnic rad preživlja na potovanjih. Ljubljenec celotne družine je Cavalier King Charles španjel, ki sliši na ime Bari.

Damjana Stamejčič

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij