ŽITA V PREHRANI

NatisniE-pošta

Pri nas so za prehrano najpomembnejša naslednja žita: pšenica, rž, pira, ječmen, oves, proso, koruza, riž in ajda. Pestra izbira žit in načinov priprave odpira veliko možnosti za raznovrstne zdrave obroke. Tehnološko neobdelana žita so bogata z vlakninami, vitamini (predvsem B in E) in minerali. Bolj kot so žita obdelana in predelana, bolj so tudi prehransko osiromašena. Priporočeno je predvsem uživati izdelke iz celega žitnega zrna, še bolje pa kar samo zrnje.

Danes prehranski strokovnjaki opozarjajo, da naša vsakdanja prehrana vsebuje preveč ogljikovih hidratov, zlasti prečiščenih. Zato raje uživajmo polnozrnati kruh in testenine ter večkrat pripravimo ajdovo kašo, ješprenj, rižoto iz žit in enolončnice z žiti. Posegajmo raje po starodavnih vrstah žit, kot so pira, proso, ajda (ki sicer botanično spada med dresnovke). Pri žitih je pomembna pravilna priprava. Žita pred kuhanjem namočimo oziroma nakalimo. V prehrano vključujmo tudi samo namočena in nekuhana ali kaljena žitna zrna (pira, ajdova kaša in pšenica), ki jih lahko vmešamo med solate. Visoko hranilno vrednost imajo kalčki in zelena trava iz žit ter olja iz žitnih kalčkov. Ko smo brez energije ali zbolimo, nas dobro okrepčajo. Kalčke in žitno travo lahko pripravimo sami. Nakaljeno žitno zrnje ima večjo hranilno in zlasti vitaminsko vrednost ter je lažje prebavljivo. Na ekoloških kmetijah se dobi že veliko ekološko pridelanih žit. Na trgovskih policah pa se dobijo tudi žita, ki so pri nas manj poznana, kot so kamut, kvinoja in amarant. Če imamo težave z glutenom (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen in oves), posegajmo raje po žitih, ki ga ne vsebujejo (ajda, proso, koruza, amarant in kvinoja).
Žita meljimo sproti, saj je moka iz celega zrnja zaradi vsebnosti nenasičenih maščob manj obstojna in hitro oksidira. Danes v sodobnih mlinih zaradi ekonomičnosti in da bi bili mlevski izdelki čim obstojnejši, v največji meri pripravljajo belo moko in zdrob, pri katerih so odstranjene žitne ovojnice in kalčki, s tem pa glavnina hranljivih snovi, kot so beljakovine, vitamini in minerali. Tako ostane le še škrobno zrno, v katerem sta škrob in manjši del beljakovin.

Besedilo in fotografiji Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij