TRDNO VERJAMEM V ZADRUŽNE VREDNOTE

NatisniE-pošta

Intervju s Francijem Pribožičem, dobitnikom priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva v Sloveniji.

Franc Pribožič iz Dečnega sela pri Artičah je eden tistih slovenskih kmetov, ki si skozi desetletja aktivnega dela ves čas prizadeva za boljši ekonomski in socialni položaj celotnega kmetskega stanu in za hitrejši razvoj slovenskega kmetijstva, ob tem pa globoko verjame v temeljna načela zadružništva. Vrsto let aktivno sodeluje v organih Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, v lokalnem okolju je bil soustanovitelj mlečne in strojne skupnosti, takrat prvih v državi, bil je tudi mentor aktivu kmečkih žena, ustanovni član Kmečke liste, društva za razvoj kmetijstva in podeželja, ter soustanovitelj kmetskega združenja predelovalcev mesa na kmetijah, ki mu zdaj predseduje. Zadružna zveza Slovenije je Francu Pribožiču na prireditvi v okviru radgonskega sejma izročila visoko priznanje za njegov prispevek k razvoju slovenskega zadružništva.

 

»Doma sem z majhne kmetije na Brežiškem, ki sem jo pred 25 leti nasledil od očeta, zdaj pa ob pomoči naju dveh z ženo Tončko in svoje žene Maše na njej gospodari sin Miha. Ko sem kmetijo prevzel, sem na njej še vzdrževal govedorejsko proizvodnjo, hkrati pa začel z rejo prašičev in se loteval dopolnilne dejavnosti predelave mesa na kmetiji na povsem tradicionalen način. A nastopile so težave, predpise za individualne predelovalce je država poostrila in načrti so zastali vse do leta 2006, ko smo končno dobili dovoljenje za predelavo mesa na kmetiji. Zdaj obdelujemo 65 hektarov polj, vinogradov in gozda, govedorejo smo opustili, v hlevih pa imamo prostor za 315 prašičev, ki jih večji del prodamo za sveže meso, kakih 150 pa v domačem namenskem objektu predelamo.«

 

Med sodelavci in stanovskimi kolegi ste si ugled pridobili predvsem s svojo zagnanostjo za obči razvoj kmetijstva v naši državi, za boljšanje socialnega položaja kmetov in krepitev zadružništva. Kaj vas žene pri vašem delu?

»Rasel sem v skromnih razmerah, bil sem vajen težkega dela, a vedoželjnost me je gnala, da sem se ob delu dosti izobraževal in tudi veliko bral. Že v mladih letih sem se navzel prepričanja, da posameznik svojih interesov ne bi smel postavljati pred interese skupnosti ter da sta solidarnost in medsebojna pomoč pomembni gibali napredka. Kot kmet in državljan se zavzemam za pravičen status naše kmečke populacije, pravičen položaj mladih prevzemnikov kmetij v družbi, boljše razmere za kmetijstvo in zadružništvo ter cene kmetijskih pridelkov, ki bodo kmetom zagotavljale dostojno življenje. Svoja stališča skušam uveljavljati tako znotraj upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, v katerega sem bil izvoljen kot član Kmečke liste, kot v odborih Zadružne zveze Slovenije. Sem velik privrženec zadružništva in trdno verjamem v njegove temeljne vrednote, hkrati pa se zavedam, da so bile te vrednote prevečkrat izigrane in da tudi zato v družbi in med kmeti vlada precejšnje nezaupanje. Toliko bolj sem zato ponosen, da nam je v Kmečki zadrugi Brežice, katere aktiven član sem od njene ustanovitve, uspelo z denarjem, ki smo ga zadružniki prejeli iz postopka denacionalizacije, uveljaviti skupno dobro ter zastaviti gradnjo nove kmetijske trgovine, ki bo predvidoma zgrajena že prihodnje leto. Le s takšnimi primeri dobrih praks pri uveljavljanju skupnega dobrega bomo začeli tudi nasploh krepiti medsebojno zaupanje kmetov, osebno pa sem prepričan, da bi večjo vlogo v teh prizadevanjih morala odigrati tudi šola s tem, da bi otroke in mladostnike učila osnov etike, morale, solidarnosti in spoštovanja.«

Kako pa osebno gledate na dosežen razvoj slovenskega kmetijstva?

»Nedvomno je bil določen napredek v zadnjih desetletjih dosežen, kmetije so se posodobile, tudi njihov standard je višji. Kljub temu pa ocenjujem, da je položaj slovenskega kmeta in kmetij v tem trenutku negotov. Kmetije so majhne, cene kmetijskih pridelkov glede na rast stroškov prenizke, prihodki kmetij so zato vsako leto nižji, subvencije EU se postopno zmanjšujejo. Problem je v tem, da pravih podatkov o finančnem stanju slovenskih kmetij, njihovih bilancah in zadolženosti še vedno ne poznamo, izdelano pa imamo strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, ki je po mojem mnenju preohlapna. Govori, denimo, o razvoju sezonskega zelenjadarstva, nič pa o tem, da bi lahko zelenjavo ob primernem izkoristku termalnih voda gojili vse leto. Ne glede na vse pa velja nesporno dejstvo, da bodo morale kmetije bistveno znižati stroške in se razdolžiti, hkrati pa narediti preboj tudi pri trženju svojih pridelkov in proizvodov. Prepričan sem, da bi se morale številne kmetije, ki samostojno delujejo na trgu, povezati, da bi s tem izboljšale pogajalske pogoje pri odkupu in prodaji svojih pridelkov. Slovenski kmet bo namreč prihodnim izzivom kos le s povezovanjem, ki ga lahko v mnogočem uresniči predvsem znotraj organiziranega zadružništva.«

Damjana Stamejčič

Franc Pribožič zasebno

S športom in rekreacijo ali drugimi prostočasnimi dejavnostmi se 67-letni Franc Pribožič nikoli ni ukvarjal. A zato je vse življenje v prostem času, kolikor mu ga je dopuščalo delo, rad bral in še vedno se ob večerih najraje druži s knjigami. Ker ga vznemirjajo vprašanja etike, morale, človeške psihe in nature Slovencev, pogosto seže po knjigah dr. Antona Trstenjaka in v njih išče odgovore in pojasnila. Rad poudarja, da je proti vsakemu enoumju, zato skuša svoja stališča do aktualnih družbenih vprašanj oblikovati s poslušanjem in branjem različnih strokovnih in političnih mnenj. Sicer pa je Franci Pribožič zelo ponosen na svojo širšo družino, tako povezano z njegovo rodno domačijo: na ženo Tončko, sina Miho z ženo Mašo, hčerko Zdenko, starejšo vnukinjo Saro, sicer študentko medicine, ter na osnovnošolca Miho in Jerneja. Ponosen pa je tudi na svoj vinograd s 3700 trtami, ki mu pomeni največji življenjski hobi.

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij