SO ZGLEDI, KI SE JIH SPLAČA POSNEMATI

NatisniE-pošta

Intervju z dr. Jožetom Podgorškom, varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano

Dr. Jože Podgoršek, dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm v Novem mestu, je v marcu postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Ob nastopu petletnega mandata je delovanje varuha poudaril v prvi vrsti kot spodbujanje vseh deležnikov v slovenski verigi preskrbe s hrano k povezovanju in sodelovanju.

Fotografija arhiv dr. Jože Podgoršek

 

Zakaj je prehranska veriga tako zelo pomembna, da na nacionalni ravni potrebujemo celo posebnega varuha odnosov v njej sodelujočih deležnikov?
Veriga preskrbe s hrano v Sloveniji in EU beleži vse več anomalij in nepravilnosti v medsebojnih odnosih posameznih deležnikov v verigi. Zaradi koncentracije trgovine in zlasti v Sloveniji še vedno pregovorne nepovezanosti posameznih deležnikov je več možnosti, da močnejši pogajalci tudi z nepoštenimi praksami (ne zgolj s pogajanji) kujejo svoje dobičke na račun predvsem kmetij in živilskopredelovalnih podjetij. Zato so nekatere evropske države že uvedle varuha, sledila jim je tudi Slovenija in pričakovati je, da bo ta institucija v prihodnje utrjevala verigo preskrbe s hrano. Varuh je v bistvu potreben zato, da utrdi verigo in s tem izboljša prehransko varnost v Sloveniji.

Kaj je bistvo vašega dela in kakšne ukrepe lahko kot varuh predlagate?
Delo varuha pomeni spremljanje odnosov in pogodbenih obveznosti partnerjev v verigi preskrbe s hrano ter ugotavljanje poštenih in nepoštenih praks. Varuh naj bi promoviral poštene prakse, sume o nepoštenih praksah pa predal Agenciji RS za varstvo konkurence, saj sam varuh ni pristojen za samostojno potrjevanje sumov o nepoštenih praksah. Zato intenzivno sodelujem s kmeti, zadrugami, kmetijskimi in živilskimi podjetji ter tudi s trgovskimi verigami, vse zato, da prestrežem nepoštene prakse in jih v neposrednem dialogu prav z njihovimi izvajalci poskusim odpraviti.

Kakšna je po vaši oceni raven zdajšnjih odnosov med pridelovalci slovenske hrane, njenimi predelovalci in končnimi potrošniki?
Kot varuh se trudim najprej poudariti poštene prakse in dobre odnose, vendar pogosto z vsakim sogovorcem končamo pri nepoštenih praksah. Ja, nepoštenih praks med deležniki je precej, in to po vsej verigi preskrbe s hrano. Ne glede na to, da je precej nepoštenih praks na strani trgovine, pa le-te niso izključne izvajalke takšnih poslovnih praks. V teh nekaj mesecih dela na mestu varuha sem spoznal večino deležnikov v verigi preskrbe s hrano, zato lahko trdim, da slovenska veriga preskrbe s hrano obeta prehransko varnost, saj so ljudje pozitivno naravnani in si želijo trdnejšega poslovnega odnosa.

Kje vidite možnosti, da bi se odnosi med ključnimi deležniki prehranske verige sčasoma le izboljšali?
Veliko priložnost za odpravljanje nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano vidim predvsem v povezovanju. In to v celotni verigi, torej v povezovanju kmetij, kmetijskih zadrug, kmetijskih in živilskih podjetij, s čimer bi povečali pogajalsko moč in s tem zmanjšali pritisk trgovine kot v tem trenutku najmočnejšega deležnika v verigi preskrbe s hrano do izvajanja nepoštenih poslovnih praks. Drugo priložnost vidim v intenzivnejšem razvoju partnerskega odnosa v verigi preskrbe s hrano, kjer bodo deležniki začeli razmišljati dolgoročno in s tem varovali drug drugega pred nepoštenimi praksami. Zakaj pa ne bi trgovske verige sklepale dolgoročnih pogodb in s tem podpirale tudi dobavitelje, ki jim je stabilna prodaja temelj investicij in razvoja?

Ali lahko navedete kakšen primer dobre prakse?
V Sloveniji poznamo kar precej primerov dobrih praks sodelovanja med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Vsaka velika trgovska veriga v Sloveniji promovira slovenske izdelke, tako poznamo slogane 100-odstotno slovensko, Slovenija, moja dežela in Spoštujmo, kar je naše, slovensko. Drug primer dobre prakse je KZ Krka, ki je okoli sebe zbrala velike dolenjske pridelovalce zelenjave in danes s 4000 tonami zelenjave predstavlja enega od največjih ponudnikov sveže zelenjave v Sloveniji. Uspešnost te zadruge pri prodaji zelenjave se kaže tudi pri investicijah in razvoju na posameznih kmetijah, članicah zadruge. Pred leti je bila izredno zanimiva povezava podjetja Lušt (pridelava paradižnika) in trgovskega sistema TUŠ, kjer sta s skupno promocijo paradižnika in odličnim medsebojnim sodelovanjem pridobila oba partnerja. Prav tako imamo primer dobre prakse na področju sadjarstva, kjer imamo dve veliki podjetji Eurosad in Mirosan, ki sta okoli sebe zgradili močno mrežo pridelovalcev sadja in uspešno tržita svoj in njihov pridelek. Pozitivnih praks je precej in nam kažejo smer, v katero moramo iskati rešitve za boljšo prihodnost. Pri vseh praksah pridobijo vsi partnerji in zato tudi veriga preskrbe s hrano postaja trdnejša. So zgledi, ki se jih splača posnemati.

Damjana Stamejčič

Jože Podgoršek zasebno
Dr. Jože Podgoršek, prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji, se je rodil v kmečki družini na obrobju Ljubljanske kotline in stičišču z Gorenjsko. Od prvih dni življenja je spoznaval pridih kmečkega življenja pa tudi trdo delo na kmetiji. Kmečko delo je vzljubil in najprej končal srednjo kmetijsko šolo Grm v Novem mestu, nato pa nadaljeval in zaključil študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju se je zaposlil v gospodarstvu, v podjetju Zeleni hit v Ljubljani, kjer je sprva spoznaval, nato tudi krojil pridelavo zelenjave v Sloveniji, po sedmih letih nabiranja izkušenj v gospodarstvu in uspešno zaključenem magisteriju pa je sprejel novo priložnost kot pedagog in se zaposlil na Kmetijski šoli Grm, kjer je še vedno zaposlen. Spodbujen s težnjami vodstvenega kadra na Grmu in zaradi svoje prepričanosti v pomen povezovanja je leta 2009 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo povezovanja pridelovalcev zelenjave v Sloveniji. Na zavodu Grm je med drugim vodil Medpodjetniški izobraževalni center, bil ključni ustanovitelj razvojno-raziskovalnega inštituta, pridobil akreditacijo za Visoko šolo za upravljanje podeželja in lani prevzel tudi mesto dekana te visoke šole.

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij