S POSLUŠANJEM NARAVE IMAMO PRIHODNOST

NatisniE-pošta

Intervju z msgr. Stanislavom Zoretom, 40 21ljubljanskim nadškofom metropolitom

Sveti oče Frančišek je 4. oktobra 2014, ravno na god sv. Frančiška, Stanislava Zoreta imenoval za ljubljanskega nadškofa metropolita. Kot prvi frančiškan na tem položaju je škofovsko posvečenje prejel 23. novembra 2014 v ljubljanski stolnici.

Zrasli ste v kmečko-delavski družini v vasi Znojile pri Kamniku. Kakšen je danes vaš pogled na slovensko kmetijstvo?
Res je, od otroštva naprej sem povezan z zemljo, ni je bilo veliko, toliko pa, da smo se naučili delati. Ob tem smo dojeli, da ljudje ne živimo od prodajnih polic, ampak živimo iz tega, kar pridelamo na zemlji, zato vsakega kmeta zelo cenim. Boli me, ko slišim, kako slovenske kmetije propadajo. To pomeni, da se Slovenija zarašča, z zaraščanjem zemlje se zarašča tudi narodova duša in ugašajo ognjišča, ob katerih smo preživeli do danes. Če bomo skrbeli za podeželje, če bomo skrbeli za našega kmeta, bomo v resnici samostojni.

Kaj vas je vodilo, da postanete duhovnik, frančiškan?
Nedvomno je na mojo življenjsko pot v veliki meri vplivala moja družina, kjer smo naredili prve korake vere, skupaj molili in hodili k maši, si med seboj pomagali in se spoštovali. Zelo me je nagovarjal zgled našega župnika, ki je bil srčno dober in plemenit človek. Odločitev za redovništvo, za frančiškanski red in duhovništvo, pa je nedvomno sad Božjega klica. Ves čas doživljam njegovo spremstvo – nekakšno spoštljivo in ljubečo navzočnost, ki usmerja moje korake in odločitve. Ob vsem tem pa je cela vrsta ljudi, ki sem jih srečeval, ki so me vzgajali in učili, me podpirali in bodrili.

 

Kaj za vas pomeni biti ljubljanski nadškof metropolit in kako poteka vaš običajen delovni dan?
Služenje. To pomeni biti pred Bogom in mu prinašati ljudi, ki so mi zaupani, in potem prihajati pred ljudi, prihajati med ljudi in jim pripovedovati o Bogu, se z njimi pogovarjati o Bogu. Moj dan se začne okoli pol petih zjutraj, ob poslušanju ponovitve oddaje Radia Vatikan, ob petih skupaj z mnogimi zmolim rožni venec ob Radiu Ognjišče. Okoli šestih pridem v kapelo, kjer molimo in skupaj s sodelavci in sestrami ob 6.30 darujemo sveto mašo. Po zajtrku je treba v pisarno ali na srečanja z duhovniki, z ljudmi. To delo traja ves dan. Večeri pa so pogosto namenjeni srečanjem po župnijah ali drugih skupnostih.40 23

V letu 2015 mineva 150 let od rojstva Janeza Evangelista Kreka, duhovnika in pobudnika zadružnega in delavskega gibanja. Kako vidite vlogo zadrug v sodobnem času?
Janez Evangelist Krek je dobro poznal razmere in položaj kmetov in delavcev. Videl je, da so bili ti pogosto izkoriščani in zato je zahteval, da je treba tem ljudem pomagati do pravice. Žal smo tudi v našem času priče izkoriščanja ljudi, delavcev in tudi kmetov. Koliko delavcev je, ki ne dobijo dostojnega plačila za svoje delo, in koliki so opeharjeni za prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Marsikdaj se tudi kmetom ne godi nič bolje. Veletrgovci jim znižujejo odkupne cene do nevzdržnosti, če hočejo, da njihovi pridelki pridejo na prodajne police. In prav tukaj vidim pomembno vlogo združevanja. Samo združeni so kmetje dovolj močni, da se lahko začnejo potegovati za svoje pravice in dostojanstvo. Pomembno pa je, da si pri tem zares prizadevajo za skupno dobro vseh. Če hočeta združevanje in tudi zadružništvo biti močni, se morajo tako posamezniki kot določene skupine odpovedati sebičnosti. Seveda pa morata pri tem tudi država in politika prispevati svoj delež pri razvoju kmetijstva in zadrug.

Kaj je po vašem tisto ključno v slovenskem kmetijstvu in zadružništvu, kar bi moralo postati vzorec za posnemanje?
Ko se vozim po slovenskem podeželju, vedno večkrat srečujem ekološke kmetije. Naši kmetje se zavedajo, da na zemlji, ki jo je Stvarnik obsul z lepotami, kot pravi Cankar, ne morejo tekmovati z velikimi ravninskimi kmetijami drugih držav. Njihova prednost pa postane poslušanje narave, sodelovanje z njo. Prav ta povezanost z naravo in spoštovanje njenih zakonitosti sta prednosti naših kmetov. Brez spoštovanja narave – tako tiste, v kateri živimo, kakor tudi narave v nas samih, v človeku – je naša prihodnost neobetavna. Če pa bomo naravo začeli spoštovati in jo upoštevati, tako v kmetovanju kot v družbenem življenju in zakonodaji, imamo prihodnost.

40 24Kaj bi lahko ob koncu leta sporočili državljanom Slovenije?
Ob tem vprašanju sem se spomnil potepanja z mladino po Julijcih. Prišli smo na Kredarico in imeli mašo v naravi, v Božji katedrali. Nenadoma, skorajda bi rekel v trenutku, se je razdivjala snežna nevihta, čeprav smo bili proti koncu avgusta. V tistem vetru in snegu smo samodejno stopili skupaj in drug drugemu postali zavetje. Časi, v katerih živimo, niso najbolj prijazni in dnevi niso vedno sončni. Pomembno je, da tudi mi znamo stopiti skupaj, skupaj pri delu, pri praznovanju, pri načrtovanju in pri ohranjanju naših temeljnih vrednot. Stopiti skupaj in začutiti moč sočloveka, njegovo bližino in njegovo človečnost. V tem je naša moč. Ob tej priliki tudi vsem želim vesel božič, v prihajajočem letu pa naj si vsak prizadeva uresničiti to, kar bo bližnjim zaželel ob novem letu.

Msgr. Stanislav Zore osebno
Prosti čas, kolikor ga je, v glavnem porabim za sprehod. Rad grem v naravo, na ljubljanski grad, v Tivoli, na Golovec, če pa je kaj več časa, potem na Veliko planino in kdaj tudi kaj višje. Zelo lepo je, kadar se zberemo doma: obe sestri in brat, pa še kdo pride zraven. Med seboj podelimo doživetja, se spominjamo ljudi, ki so nam bili blizu v življenju.


mag. Anita Jakuš

Fotografije: arhiv Nadškofija Ljubljana

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij