DROBNJAK JE VIR BLAGODEJNIH UČINKOVIN
Drobnjak je prva zelenjadnica, ki začne poganjati zgodaj spomladi, njegovi ozki votli listi namreč ne prezimijo. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov, zdravih olj in drugih zdravilnih učinkovin. Drobnjak izhaja iz osrednje Azije, danes pa je razširjen po vsej Evropi, posebno mesto ima v švedski in francoski kulinariki.
Drobnjak (Allium schoenoprasum) izboljšuje počutje, pomaga pri slabokrvnosti, čisti kri, znižuje holesterol in krvni tlak, spodbuja krvni obtok, raztaplja sluz v telesu, krepi imunski sistem, čisti in spodbuja delovanje ledvic. Zaradi vsebnosti vitamina C in železa odpravlja spomladansko utrujenost in ščiti pred prehladnimi obolenji. Blagodejno vpliva na prebavo, saj jo pospešuje in odstranjuje črevesne zajedavce. Drobnjak je antiseptik in antioksidant, deluje proti glivičnim obolenjem in celo kot antibiotik. Čebulice drobnjaka naj bi imele protirakavi in protitumorni učinek. Drobnjak je vsestransko uporaben v kulinariki. Drobnjaka ne peremo, ker bi tako izgubil aromo, ter ne kuhamo, da ohranimo zdravilne učinkovine. Zato ga raje posujemo po že pripravljeni jedi oziroma solati. Za zimsko porabo ga zamrznemo, ali še bolje, presadimo v lončke in postavimo na svetel prostor v stanovanju. Na vrtu drobnjak brani sosednje rastline pred škodljivci, ker odvrača žuželke, njegovi cvetovi pa so privlačni za čebele in druge koristne žuželke.
Besedilo Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu