ZADRUŽNIŠTVO NA SLOVENSKEM OBELEŽUJE 145 LET DELOVANJA

NatisniE-pošta

Za predhodnice sodobnega zadružništva zgodovinarji štejejo različne sirarske združbe, 46 18ki so delovale po tolminskih in bohinjskih planinah, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo kreditno zadrugo. Sledilo je množično ustanavljanje kreditnih zadrug v sedemdesetih letih 19. stoletja, že leta 1883 pa je bila na pobudo Mihaela Vošnjaka v Celju kot prva zadružna zveza ustanovljena Zveza slovenskih posojilnic, odtlej pa so na slovenskem ozemlju zadruge povezovale različne zadružne zveze, vse do leta 1962, ko so po zveznem Zakonu o enotnih gospodarskih zbornicah zadružne zveze prenehale delovati kot samostojne pravne osebe za deset let. Potem ko je prvi slovenski zakon o združevanju kmetov 1972 odprl možnost za povezovanje kmetijskih zadrug v zadružno zvezo, so kmetijske zadruge ter kmetijske in gozdarske organizacije kooperantov prostovoljno ponovno ustanovile Zadružno zvezo Slovenije, ki je v tistem času zastopala koristi zadrug in tudi zasebnega kmetijstva.

46 t1Že leta 1971 so se kmetijske zadruge in gozdno-gospodarske organizacije, ki so v svoji sestavi oblikovale hranilno-kreditne službe, povezale v Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije. Leta 1992 je Skupščina Republike Slovenije sprejela sedaj veljavni Zakon o zadrugah, 46 17ki je pravno uredil status in poslovanje zadrug ter uredil vračilo odvzetega zadružnega premoženja in položaj zadrug pri lastninskem preoblikovanju določenih podjetij.

46 19Zadružna zveza Slovenije je odigrala pomembno vlogo v razvoju kmetijstva od osamosvojitve Slovenije naprej. V obdobju spodbujanja zasebnega podjetništva in uveljavljanja tržnega gospodarstva je sprožila pobude in pripravila ustanovitev osrednjih zadružnih poslovnih organizacij. Danes so podjetja v lasti zadrug in kmetov poleg Zadružne zveze Slovenije in njenih članic še Kapitalska zadruga, z.b.o., Deželna banka Slovenije, d.d., Časopisno založniška družba Kmečki glas, d.o.o. in Semenarna Ljubljana, d.o.o..

Ali veste, da se lahko zadruge v Evropi medsebojno povezujejo prek državnih meja in si s tem omogočijo večjo konkurenčnost in rast? Evropska skupnost je z Uredbo 1435/2003/ES omogočila ustanavljanje evropskih zadrug (Societas Cooperativa 46 t2Europaea, SCE) kot nadnacionalne pravne oblike. Evropska zadruga je oblika zadruge, ki jo lahko ustanovi pet članov – fizičnih oseb ali družb s prebivališčem v vsaj dveh državah članicah EU ali najmanj dve pravni osebi iz različnih držav članic. Ob določenih pogojih SCE lahko nastane tudi z združitvijo zadrug, ustanovljenih po nacionalnem pravu najmanj dveh različnih držav članic, ali s preoblikovanjem nacionalne zadruge. Po informacijah Evropske komisije je bilo po državah članicah EU do sedaj ustanovljenih 46 evropskih zadrug.

Zadruge so v zadnjih petnajstih letih podvojile promet in danes ustvarijo okrog 700 milijonov evrov prometa. Povprečna zadruga je v letu 2000 ustvarila 4,3 milijona evrov prihodkov, danes pa povprečna zadruga ustvari 10,1 milijona evrov prihodkov, kar je več kot podvojeno. Povprečno število članov na zadrugo se v zadnjih 15 letih ni bistveno spremenilo in šteje v povprečju 211 članov. Zadruge so v zadnjih petnajstih letih tudi ohranile svoj kapital in ga še povečujejo.

Danes Zadružna zveza Slovenije povezuje 13.000 kmetov, ki so včlanjeni v zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, vsaj trikrat toliko kmetij pa z zadrugami poslovno sodeluje. Preko zadrug poteka kar 80 odstotkov odkupa in prodaje vse slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. Slovenske kmetijske zadruge imajo v lasti več kot 350 trgovin, v katerih oskrbujejo podeželje ter prispevajo k ohranjanju njegove poseljenosti in obdelanosti.

46 20

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije: »Zadružništvo v Sloveniji je nastalo v težkih časih za kmeta in kmetijstvo, se skozi različna obdobja prilagajalo in razvijalo. Danes smo kmetijske in gozdarske zadruge pomemben člen slovenskega kmetijstva in podeželja, saj preko nas potekata odkup in prodaja več kot treh četrtin tržno pridelane slovenske hrane. Zadružna zveza Slovenije kot nevladna organizacija kmetijskih in gozdarskih zadrug v Sloveniji s prostovoljnim članstvom je osrednja zadružna zveza v Sloveniji. Naša naloga je pospeševati in podpirati razvoj zadružništva ter zastopati interese naših članic. Združujemo 62 zadrug članic, ki dajejo 3000 delovnih mest na podeželju. Poleg zadrug in Zadružne zveze Slovenije k stabilnosti slovenskega kmetijstva in podeželja prispevata tudi Deželna banka Slovenije in Semenarna Ljubljana. Slednja se ponaša s 111-letno tradicijo in skrbi za ohranjanje avtohtonih, izvorno slovenskih sort semen vrtnin in poljščin, kar je ključno za zagotavljanje prehranske samooskrbe v Sloveniji. Z bančnim delom pa smo pomemben partner kmetom in zadrugam, kar je v času, ko se številne banke umikajo s podeželja, zelo pomembno.«

46 21V Sloveniji so bile že v preteklosti in so tudi danes zadruge najbolj razširjene kot oblika povezovanja kmetov in imajo tudi največji gospodarski pomen pri skupnem trženju kmetijskih in gozdarskih izdelkov ter pri oskrbi podeželja s kmetijskimi vložki in potrošnim blagom, prav tako pa tudi pri predelavi kmetijskih pridelkov, zlasti mleka, mesa in grozdja.

Ali veste, da po statističnih podatkih Mednarodne zadružne zveze (ICA) zadruge v svetu povezujejo milijardo članov in zaposlujejo 250 milijonov delavcev ter zagotavljajo storitve okrog trem milijardam ljudi?

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij