30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

NatisniE-pošta

49 991V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo prednostna dejavnost od ustanovitve podjetja. Tako imata tudi vzdrževalna selekcija in zbiranje avtohtonih slovenskih sort kmetijskih rastlin že zelo dolgo tradicijo. Najstarejši dokumenti o delu vzdrževalne selekcije segajo v leto 1964, ko so to delo opravljali na površinah takratnega Kmetijskega kombinata v Staršah. Potem se je dejavnost selila na druge lokacije. Zaradi pomena vzdrževalne selekcije lastnih sort in lastne pridelave semena je Semenarna pridobila potrebne površine in v letu 1988 postavila Selekcijsko-poskusni center na Ptuju s 43 ha zemljišč in potrebnimi prostori za vzgojo, sušenje in dodelavo semena na Ptuju. Center je središče razvoja in raziskav Semenarne Ljubljana in prestavlja neprecenljivo dediščino ohranjanja slovenskih semen. Pogovarjali smo se z Darkom Vernikom, vodjem Selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana na Ptuju.


Vrsto let ste že vodja Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju, kaj je njegova naloga in kakšen je njegov nacionalni pomen?
Selekcijsko-poskusni center na Ptuju je edinstvena enota Semenarne, kjer opravljamo delo, ki podjetje naredi drugačno od konkurenčnih ponudnikov semen v slovenskem prostoru. Semenarna se poleg zastopniškega programa lahko ponaša z lastnimi sortami, ki so plod domačega znanja in izkušenj. Naša glavna naloga na Ptuju je ohranjanje – vzdrževalna selekcija velikega števila slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin. Avtohtone sorte predstavljajo slovensko kulturno in naravno dediščino, so nepogrešljive v naših navadah in kulinariki, ki je zelo raznolika od Prekmurja do Primorja in od Dolenjske do Gorenjske. Širši nacionalni pomen našega dela pa ni samo ohranjanje avtohtonih sort, ampak tudi dostopnost semena teh sort na domačem in tudi tujih trgih.

49 15Kaj pomeni ohranjati in razvijati nove sorte rastlin, kako to počnete in koliko časa traja, da vzgojite novo sorto?
Avtohtone sorte po poreklu izhajajo s slovenskih polj in vrtov, tradicionalne pa iz sosednjih držav, kar je rezultat življenja v prejšnji skupni državi. V preteklosti so gospodinje večino semena, predvsem vrtnin, pridelale doma ali pa so si ga izmenjale med seboj. Nastale so zanimive kombinacije različnih rastlin, ki so bile v večini omejene na manjša območja, vedno bolj pa so se vključevale v lokalno kulinariko in so predstavljale značilnosti krajev. Z modernizacijo in vedno večjo ponudbo na trgu je domača pridelava semena izgubljala pomen, z generacijami pa se je izgubilo tudi vedno več znanja. V Semenarni se že desetletja trudimo pridobiti semena in sorte, ki so se ohranile. Vzorce zbiramo še danes in zelo smo veseli, če nas nekdo pokliče in s ponosom pove svojo zgodbo o svojih prednikih, ki so sami pridelovali seme fižola, solate ..., in da kaj takega ni nikjer na svetu. Seveda prosimo za vzorec semena. Sledita nekajletno testiranje in odbira rastlin, ki najbolj ustrezajo opisom, so predvsem zdrave in dajejo uporabno zanimive pridelke. Ko dobimo ustrezno količino izenačenih rastlin, sledi postopek prijave nove sorte. Ker smo članica Evropske unije, moramo upoštevati zakonodajo, ki nalaga najmanj dveletno testiranje nove sorte pred vpisom na evropsko sortno listo. Če povzamem, od vzorčka semena do vpisa nove sorte na sortno listo traja najmanj šest let za enoletnice in samoprašnice ter tudi do 15 let za dvoletnice in tujeprašnice. Nove sorte pridobivamo tudi z načrtnim križanjem med izbranimi populacijami.


Katere avtohtone sorte so med najprepoznavnejšimi v Sloveniji?
Trenutno na Ptuju vzdržujemo 70 različnih sort vrtnin in poljščin, od katerih jih je dobra polovica avtohtonega porekla. Med najbolj znanimi so vsekakor čebula Ptujska rdeča, česen Ptujski jesenski in Ptujski spomladanski, solata Leda, fižol Češnjevec, Semenarna 22 (sivček) in Ptujski maslenec, zelje Ljubljansko in Varaždinsko 2 (tradicionalna), motovilec Ljubljanski in Žličar, repa Krajnska okrogla in Krajnska podolgovata, oljna buča Slovenska golica in ajda Darja.
Katere so prednosti domačih (avtohtonih) sort pred tujimi?
Domače sorte odlikujejo predvsem odličen okus in druge kulinarične lastnosti, ki smo jih Slovenci navajeni in so značilne za našo tradicionalno kuhinjo. Imajo več suhe snovi, več mineralov, vitaminov in drugih življenjsko pomembnih vsebin. Domače sorte niso razvajene z idealnimi razmerami v času rasti z obiljem hrane in vode. Preživijo in uspevajo v slabših, podhranjenih, tudi sušnih razmerah. V boju za preživetje potegnejo iz tal bistveno pestrejšo paleto mineralov in plodovi vsebujejo manj vode. Vedno večje število domačih sort je zanimivih tudi za tržno pridelavo, saj po pridelkih bistveno ne zaostajajo, pridelovalci pa z njimi dosegajo boljše cene na trgu.


Kakšna je pot do semena v vrečki, ki ga lahko kupimo na prodajnih policah in potem posejemo na domačem vrtu ali njivi?
Poleg pridelave semena sta naši pomembni vlogi tudi testiranje in kontrola kakovosti semena. Na Ptuju posejemo vzorčke vseh partij semena, ki se potem pakirajo v značilne rdeče vrečke za prodajo. S setvijo na polju ocenimo predvsem sortnost in čistost sorte. Na podlagi rezultatov izbiramo kooperante, dobavitelje in rešujemo morebitne reklamacije. Teh vzorcev je na leto do 1200. Vrstijo se vrtnine, zelišča in cvetlice. Vzorce vsako leto posejemo in oblikujemo v velik pokazni vrt. Ob tem posejemo še demonstracijske poskuse z različnimi parkovnimi in krmnimi travami, travnimi mešanicami, sortami krompirja, žit in koruze. Dejansko je naše polje velik učni poligon, kjer je na eni lokaciji posejano največje število kmetijskih in kulturnih rastlin.


Vsako leto svoje delo predstavite širši javnosti, boste svoja vrata odprli tudi letos, ko praznujete 30 let?
Naš učni poligon z največjim izborom različnih kmetijskih rastlin je seveda dostopen za oglede. Za predhodno najavljene skupine smo odprti od 1. junija naprej. V tem času nas obiščejo osnovnošolci, dijaki in študenti z različnih šol v Sloveniji. Osrednji dogodek so že tradicionalni odprti dnevi Semenarne Ljubljana na Ptuju, ki jih organiziramo v začetku julija. Takrat lahko obiskovalci vidijo najpestrejši izbor različnih uporabnih rastlin. Strokovno vodeni ogledi so namenjeni vsem kmetovalcem, ljubiteljem vrtov in vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo rastlin ali jih to zanima. Letošnji dogodek bo nekaj posebnega, saj praznujemo 30 let Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj na tej lokaciji. Vabljeni v začetku julija na Ptuj!
Mag. Anita Jakuš

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij