30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

10. LICITACIJA VREDNEJŠEGA LESA 2016

E-pošta Natisni

Na začetku novega leta bo v Slovenj Gradcu potekala jubilejna 10. licitacija vrednejšega lesa. V prvem tednu leta 2016 bo potekal dovoz hlodov, ponudbe kupcev pa se bodo odpirale 2. februarja. Dan odprtih vrat, ko si bo lahko vse hlode na licitaciji ogledala javnost, bo 11. februarja 2016. Ob tej jubilejni dražbi si organizatorji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, prizadevajo, da bi bila čim uspešnejša, tako po kakovosti ponujenega lesa kot tudi po doseženih cenah. Najbolj zaželeni drevesni vrsti, ki dosegata tudi najvišjo ceno, sta gorski javor in oreh. B. J.

 

ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE ZA ENAKE OBVEZNOSTI VSEH PROIZVAJALCEV VINA

E-pošta Natisni

Predlog Zakona o trošarinah (ZTro-1), ki ga je objavilo Ministrstvo za finance konec oktobra 2015, določa tako kot doslej trošarino v znesku 0 EUR za 1 hektoliter mirnega oziroma penečega vina, Vlada RS pa lahko na podlagi zakonskega pooblastila določi trošarino za izdelke s stopnjo 0 ali zmanjša ali poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50 % trošarin, določenih z zakonom. Predlog zakona uvaja novo ugodnost znižanja trošarine za malega proizvajalca vina, ki plača trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, v višini 50 % zneska trošarine. Strokovni odbor za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije je Ministrstvu za finance RS predlagal, da se izenačijo pogoji vseh obveznosti za vse prodajalce vina na trgu. M. P.

 

ZADRUŽNIŠTVO NA SEJMU AGRA 2015

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije in zadruge se predstavljamo na sejmu AGRA v  Gornji Radgoni, ki bo potekal od 22. do 27. avgusta 2015. V hali B bomo predstavili dejavnosti zadrug s sloganom »Zadruge v spremenjenem poslovnem okolju«. Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, bodo na ogled in pokušino postavile mlečne in mesne izdelke, zelenjavo in sadje ter vina zadružnih vinskih kleti. V hali B razstavljajo tudi Deželna banka Slovenije, Časopisno-založniška družba Kmečki glas, Semenarna Ljubljana, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in drugi. V sredo, 26. avgusta 2015, bo tradicionalni dan slovenskih zadružnikov s svečano podelitvijo priznanj. V sodelovanju z Založbo Modrijan, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in Zvezo kmetic Slovenije pa bomo v ponedeljek, 24. avgusta 2015, ob 14. uri v dvorani 2 predstavili knjigo »Kapital in past zadolževanja, zadružništvo kot alternativa«. Vabimo vas, da nas v času sejma obiščete na zadružnem razstavnem prostoru na sejmu AGRA v hali B.

 

DAN ZADRUŽNIKOV NA SEJMU AGRA

E-pošta Natisni

Tradicionalni dan slovenskih zadružnikov na sejmu AGRA je sreda, ko so svečano podeljena priznanja zaslužnim zadružnikom. Priznanja pomenijo zahvalo zadružnicam in zadružnikom za trud in prizadevnost, ki ju vlagajo v svoje delo že vrsto let, bodisi na kmetiji, v zadrugi ali širšem okolju. Pomenijo zahvalo za gradnjo in krepitev zadružnih vrednot med generacijami in v okolju, kjer sobivajo. Letošnja slovesnost s podelitvijo priznanj bo potekala v sredo, 26. avgusta 2015, z začetkom ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS, Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile tudi tri nagrajene zadruge.

 

AGRA 2015 – SEJEM PRESEŽKOV

E-pošta Natisni

AGRA se s svojo 53. ponovitvijo od 22. do 27. avgusta 2015 v Gornji Radgoni potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji ter sosedski regiji štirih držav. Vrhunsko tehnologijo, mehanizacijo in opremo za kmetijstvo ter prehransko industrijo, najkakovostnejšo lokalno in regionalno hrano, vina ter ekološke pridelke predstavlja 1785 razstavljavcev iz 30 držav na skupaj 69.500 kvadratnih metrov razstavnih površin.

Očarale vas bodo strokovne razstave govedi, konj, prašičev, drobnice, avtohtonih pasem domačih živali, čebelarstva, perutnine in malih živali. Od sobote do ponedeljka lahko spremljate predstavitve mednarodne šole mladih rejcev goveda, v sredo sodelujete na dražbi plemenskih telic ter vse dni uživate v nastopih študentov z lipicanskimi konji. Navdušili vas bodo osrednji sejemski vrt, ekološki in permakulturno-biodinamični vrt, njiva z avtohtonimi rastlinami in prikazom zelenega gnojenja, slovenski trsni izbor, nasad starih sort jablan in hmelja, gozdno-parkovni nasad ter predstavitve industrijske konoplje. Deležni boste najboljših nasvetov za pridelavo in rejo ter varno delo v gozdu.

Po sejemskem koledarju in urniku se lahko zabavate in pri tem izobražujete, začenši v soboto na Festivalu piva in glasbenem večeru z Manco Špik. Poskusite lahko 50 najboljših blagovnih znamk slovenskih živil, pekovske izdelke, slovenske jedi iz največjega lonca na svetu, pecivo iz slovenske keramike ter vina, med, mesne in mlečne izdelke, nagrajene na strokovnih ocenjevanjih kakovosti.

AGRA vabi tudi z ugodnimi cenami vstopnic in brezplačnim parkiranjem. Po ugodni ceni, ki vsebuje avtobusni prevoz, vstopnico in sejemsko malico, se lahko tudi pripeljete na sejem. Več informacij: Vesna Dajčman, tel. 02/564 21 18 ali e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . M. M. Izberite dan in program za doživetje sejma AGRA na: www.pomurski-sejem.si.

 

ZADRUGE PREJEMNICE ODLIČIJ NA SEJMU AGRA

E-pošta Natisni

Na letošnjem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona so medalje prejele tri zadružne vinske kleti. Vinska klet Metlika je prejela deset medalj, med njimi veliko zlato medaljo za Kolednik sauvignon letnik 2011 in Kolednik rumeni muškat letnik 2009. Obe vini sta suhega jagodnega izbora, pridelani v izjemno lepih suhih in toplih jesenih. Za Kolednik sauvignon jagodni izbor letnik 2009, Kolednik laški rizling ledeno vino letnik 2009, Kolednik rumeni muškat jagodni izbor 2011 in Metliška črnina PTP so prejeli zlato medaljo.
Fotografija Kmetijska zadruga Metlika

 

Vinska klet Goriška Brda je prejela devet medalj, od tega tri zlate. V kleti so še posebej veseli zlate medalje za Peneči muškat, ki je njihova nova, sladka penina z nižjo alkoholno stopnjo. Zlato medaljo sta prejeli tudi vini sorte cabernet sauvignon iz linije Quercus in Bagueri.
Vinska klet Vinakras Sežana je prejela skupaj sedemnajst medalj, od tega štiri zlate medalje, ki so pripadle vrhunskemu rdečemu vinu Teranton letnika 2009 in 2011, Ruju in izbranemu Teranu PTP. Teranton je vino, ki na Krasu zori samo v najboljših letnikih. Pridelano je iz sorte refošk z izbranih vinogradov spodnjega in zgornjega Krasa. RUJ je sladko, posebno vino, pridelano iz naravno sušenega grozdja sorte refošk. Vino je donegovano v majhnih hrastovih sodčkih, ki vinu dajejo svojevrsten pečat.

»Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«

Več ...
 

SPREMEMBA ZAKONA O DOHODNINI UKINJA PRAG ZA OBVEZNI VSTOP V RAČUNOVODSTVO

E-pošta Natisni

Sprememba Zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta sredi julija v Državnem zboru, že za leto 2015 širi seznam dohodkov, ki so za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost oproščeni plačila dohodnine, z letom 2016 pa ukinja prag za obvezni vstop v računovodstvo.

Najpomembnejša pridobitev spremembe Zakona o dohodnini je ukinitev praga za obvezni vstop v računovodstvo. S 1. januarjem 2014 so morala kmečka gospodinjstva, ki so v povprečju dveh zaporednih predhodnih let presegla 7.500 evrov pavšalnih dohodkov, začeti davčno osnovo ugotavljati na podlagi računovodstva oziroma na podlagi vodenja evidenc za davčne namene. Z zadnjo spremembo Zakona o dohodnini pa se bodo kmečka gospodinjstva za tak način ugotavljanja davčne osnove odločala zgolj prostovoljno in ne več kot obvezniki. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab se bo lahko za vodenje računovodstva oziroma evidenc za davčne namene odločil le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za davek na dodano vrednost. Tisti, ki so obvezniki postali z letom 2014 ali 2015, bodo tako lahko s 1. januarjem 2016 ponovno prešli na ugotavljanje davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka, za leto 2015 pa bodo morali do konca marca 2016 še pripraviti davčni obračun. S spremembo zakona se širi tudi nabor dohodkov, povezanih z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (to so le tiste dejavnosti, ki so obdavčene na podlagi katastrskega dohodka), ki so oproščeni plačila dohodnine. Finančna uprava RS je zagotovila, da bodo vsi zainteresirani o potrebnih postopkih za spremembo načina ugotavljanja davčne osnove pravočasno obveščeni. Kdor pa se je za računovodstvo odločil prostovoljno, mora v sistemu ostati najmanj pet koledarskih let. Iz novic KGZS povzela B. J.

 

HMELJA BO LETOS MANJ

E-pošta Natisni

Po lanski izredno dobri letini, ki je navrgla dobrih 2300 ton hmelja, si 103 slovenski hmeljarji, ki letos obdelujejo 1406 hektarov zemljišč, obetajo zgolj povprečen hmeljski pridelek. Kot je pojasnila svetovalka specialistka za področje hmelja pri Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Irena Friškovec, so letošnjo sezono zaznamovali izraziti skoki temperatur, kar se odraža v rasti in razvoju hmelja. V mnogih nasadih so rastline še slabo razraščene, ponekod so na isti rastlini poleg cvetov že hmeljski storžki. »O količini letos pridelanega hmelja je v tem času še prezgodaj govoriti, kajti veliko je odvisno še od razmer v naslednjih dneh oziroma tednih,« še pravi Friškovčeva. »Če bodo razmere optimalne, se bodo storžki lahko razvili do konca in potem se bomo lahko približali povprečni letini, če pa se bodo nadaljevale visoke temperature, bo pridelek manjši.« Tudi eden od večjih spodnjesavinjskih hmeljarjev Frančišek Gajšek, ki je hmelj zasadil na 28 hektarih zemljišč, napoveduje v primerjavi z lanskim letom skromnejšo hmeljsko letino. »Vseeno pa sem zadovoljen, ker smo hmeljarji uspeli premagati nekajletno krizo in ohranili hmeljarsko panogo, ki ji je zaradi nepokritih stroškov pridelave hmelja in velikih zalog grozil zlom. Ponosni smo lahko, da pridelujemo hmelj, ki je v svetu cenjen kot aromatičen in zato nekoliko poseben.« V Braslovčah so se v nedeljo, 9. avgusta 2015, v organizaciji Turističnega društva Braslovče in v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije zbrali slovenski hmeljarji na 53. Dnevu hmeljarjev, kjer so imenovali novo hmeljarsko princeso Ano Zupanc in starešino Alojza Jelena, pripravili pa so tudi več spremljajočih prireditev. D.S.

 

NADALJEVANJE IZREDNIH UKREPOV NA TRGU S SADJEM IN ZELENJAVO

E-pošta Natisni

Evropska komisija je do 30. junija 2016 podaljšala izvajanje začasnih izrednih ukrepov podpore za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave. Ukrep je odziv na krizo zaradi podaljšanja ruskega embarga do avgusta 2016. Republika Slovenija je v skladu s predpisi EU upravičena do kvote 3.000 ton pridelka določenih vrst sadja in zelenjave. Na podlagi uredbe so upravičeni do podpore naslednji proizvodi: jabolka, hruške, slive, sveže namizno grozdje, kivi, paradižnik, korenje, sladka paprika, kumare, kumarice, pomaranče, klementine, mandarine, limone, breskve, nektarine, zelje, cvetača in glavnati brokoli, gobe iz rodu Agaricus, jagodičje. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo lahko uveljavljali ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo pridelka humanitarnima organizacijama (Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj, Mirje 19, 1000 Ljubljana, Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana), brezplačno razdelitvijo pridelka ustanovam in organizacijam ali brezplačno oddajo ali prodajo pridelka predelovalni industriji. V septembru bo objavljena tudi nacionalna uredba, ki bo podrobneje določila izvedbo teh ukrepov v Sloveniji. Po MKGP povzela B. J.

 

12 MILIJONOV POMOČI ZA MLADE KMETE

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec julija 2015 objavilo prvi javni razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015 v skupni višini 12 milijonov evrov, od tega je za mlade kmete z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji namenjenih 8,4 milijona evrov, za ostale mlade kmete pa 3,6 milijona evrov. Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Upravičenec, ki se zaposli na kmetiji, je upravičen do 45.000 evrov javne podpore, za ostale upravičence je znesek podpore 18.600 evrov. Vnos vlog v elektronski sistem in vlaganje vlog v fizični obliki bosta mogoča do 18. 9. 2015. Dodatne informacije so dostopne na info točkah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ali www.kzgs.si in info točki Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (tel.: 01 580 77 92, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ). J. O. in M. K.

 

15 LET KGZS

E-pošta Natisni

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je 12. maja 2015 pripravila slovesnost ob 15. letnici ustanovitve te stanovske organizacije slovenskega kmetijstva. Slovesnosti so se udeležil tudi predsednik Državnega sveta RS, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predsednica in člani odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, evropska poslanka Romana Tomc, predsednik Zadružne zveze Slovenije, gostje iz Italije in Avstrije ter številni drugi ugledni gostje. V nagovorih so govorniki poudarili pomen in vlogo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za slovenskega kmeta in podeželje, ki mora ostati tudi v prihodnje osrednja kmetijska organizacija s strokovno organiziranostjo in z obveznim članstvom, da bo lahko konstruktivna sogovornica vladi in ministrstvom. A. J.

 

MLEČNI TRG PO UKINITVI KVOT

E-pošta Natisni

V Evropski uniji od 1. aprila 2015 ne velja več omejitev proizvodnje mleka, kar pomeni, da lahko pridelovalci mleka širijo svoje proizvodne zmogljivosti. Ponudba mleka na trgu je trenutno večja od povpraševanja, kar se kaže v zniževanju cen mleka. Dodatno na zniževanje cen vpliva embargo Ruske federacije. Pred dvema letoma so cene mleka neverjetno narasle. Takratni dvig cene mleka je sprožil večje povpraševanje po mleku, posledično so kmetje povečevali svojo proizvodnjo. Ta se je v nekaterih državah članicah EU povzpela nad kvoto, sedaj pa čaka mlekarje neprijetno plačevanje dajatve. Dajatev so nekatere države članice plačevale že prej in tudi letos znesek, ki ga bodo kmetje morali poravnati, ne bo zanemarljiv. Če za primer vzamemo Nemčijo, ki je v zadnjem kvotnem letu prekoračila kvoto za 3,7 odstotka, bodo kmetje plačali več kot 300 milijonov evrov dajatve. Kvotno leto prej je njihova dajatev znašala 164 milijonov evrov. Ocenjuje se, da bodo v prihodnje turbulence na trgu mleka bolj stalnica kot pa izjema. In kako se temu obvarovati?

Izkušnje kažejo, da so tveganja manjša za kmetije, ki so povezane v zadrugo in z mlekarno pogodbeno ali lastniško sodelujejo, zlasti če mlekarna proizvaja izdelke, po katerih potrošniki veliko povprašujejo. Seveda ima velik pomen tudi ozaveščenost potrošnika pri nakupnih odločitvah, ki jo je mogoče spodbujati s promocijo hrane. Potrošnika je treba prepričati, da ne daje prednosti samo ceni, ampak upošteva tudi kakovost in prednosti lokalne pridelave. M. P.

 

PREDLOG ZAKONA O GOSPODARJENJU Z DRŽAVNIMI GOZDOVI

E-pošta Natisni

Do 23. aprila 2015 je bil v javni obravnavi predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bistvena sprememba predloga zakona je prehod iz koncesijskega sistema izkoriščanja državnih gozdov, v katerem je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nastopal kot koncedent, gozdarska izvajalska podjetja pa kot koncesionarji, v gospodarjenje z državnimi gozdovi v okviru nove gospodarske družbe Slovenski državni gozdovi, ki jo bo država ustanovila na novo v okviru predlaganega zakona. To je pomembna institucionalna in vsebinska sprememba v gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki posega v več določb Zakona o gozdovih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gozdarstvo pri Zadružni zvezi Slovenije in pripravljavcem zakona podal predloge in pripombe. M. A.

 

SLOVENIJA SPODBUJA RAZVOJ ZADRUŽNIŠTVA

E-pošta Natisni

Na vladni ravni je bila v letošnjem letu oblikovana posebna vladna projektna skupina za zadružništvo, ki deluje v okviru strateškega vladnega projekta spodbujanja socialne ekonomije in ekonomske demokracije. Skupina združuje predstavnike Vlade RS in vseh oblik zadružništva. Pomembna članica delovne skupine je tudi Zadružna zveza Slovenije, ki zastopa interese kmetijskih in gozdarskih zadrug. Delovna skupina je na svojih dosedanjih srečanjih razpravljala o ključnih zakonodajnih potrebah za razvoj zadružništva in podpornega okolja za zadruge ter oblikovala prioritetni seznam aktivnosti v letu 2015. Določila je potrebne zakonske in podzakonske spremembe na področju spodbujanja razvoja zadružništva v Sloveniji ter oblikovala predloge za vzpostavitev kakovostnega podpornega okolja za ustanavljanje, rast in promocijo zadrug. A. J. in B. J.

 

POBUDA ZA RAZGLASITEV SVETOVNEGA DNE ČEBEL

E-pošta Natisni

Čebele so vse bolj ogrožene, njihov življenjski prostor se krči, razmere za njihovo življenje in razvoj pa so vse slabše. Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem rastlin čebele pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano, s svojimi visoko hranljivimi izdelki, kot so med, matični mleček in cvetni prah, pa tudi k hranilni varnosti prebivalstva. Vse manj je medovitih rastlin, zaradi slabše odpornosti čebeljih družin pa dodatno na čebele vplivajo nove čebelje bolezni in škodljivci. Za ozaveščanje o pomenu čebel in čebeljih pridelkov ter prizadevanj za zaščito čebel in čebelarstva je Čebelarska zveza Slovenije ob podpori Republike Slovenije predlagala Organizaciji združenih narodov, da 20. maj postane svetovni dan čebel. B. J.

 

PRVI VARUH ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO

E-pošta Natisni

Vlada RS je 1. marca 2015 imenovala prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, in sicer je to postal dr. Jože Podgoršek, ki je bil imenovan za mandatno dobo pet let. Dr. Jože Podgoršek je doktor agronomskih znanosti, dekan in višješolski predavatelj Visoke šole za upravljanje podeželja Grm, Novo mesto. Rodil se je in še vedno živi na kmetiji, kjer so se do nedavnega ukvarjali s tržno pridelavo zelenjave. »Doseči želim čim doslednejše spoštovanje zakonodaje, predvsem pa vzpostaviti poštene odnose med členi v verigi, od kmetov do potrošnikov. Vse sogovornike v prehranski verigi bom spodbujal k spoštovanju slovenskih posebnosti v primerjavi s kmetijsko razvitimi državami. V tem pomenu moramo slovenskim pridelovalcem in živilskopredelovalni industriji priznati vrednost za pridelek oziroma izdelek, ki ji pripada. Predvsem pa si ne smemo dovoliti razmišljati o lastnih dobičkih na račun osiromašenja in uničevanja partnerjev,« je na posvetu zadružnikov v Portorožu povedal prvi varuh. Varuh je dosegljiv vsak torek od 13. do 17. ure na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana, ali na telefon 01 478 90 87, lahko pa mu pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . B. J.

 

»IZBERI ZADRUGO, IZBERI ENAKOST«

E-pošta Natisni

Sobota, 4. julij 2015, je dan, ko zadružniki po vsem svetu praznujejo mednarodni zadružni dan. Tema letošnjega 93. mednarodnega dneva zadružništva ICA in 21. mednarodnega dneva Združenih narodov je enakost. Mednarodna zadružna zveza ICA, ki združuje zadruge po vsem svetu, je ob tej priložnosti pripravila posebno sporočilo, s katerim opozarja na posledice neenakosti, ki je lahko pogojena z etičnimi ali regionalnimi značilnostmi. Še vedno je neenakost vezana na spol, vse večje razlike nastajajo tudi med revnimi in bogatimi, nanjo vpliva dojemanje samospoštovanja in pravičnosti. Zadružni model organiziranja temelji na načelih in vrednotah, ki spoštujejo enakost. Zadruge so prostovoljne organizacije, odprte za vse, moške in ženske, mlade in stare, brez družbenega, rasnega, političnega ali verskega razlikovanja. Zadruge so demokratične organizacije, ki jih upravljajo njihovi člani, ki dejavno sodelujejo pri določanju politike in sprejemanju odločitev. Člani imajo enake glasovalne pravice, kar pomeni en član en glas, ne glede na višino kapitala. Prav tako imajo člani enak dostop do kakovostnih, osnovnih dobrin in storitev. Glavni cilj zadruge ni finančni donos, ampak je v središču človek oziroma član zadruge. ICA sporoča, da ima zadružništvo pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti, zato s sloganom »Izberi zadrugo, izberi enakost« spodbuja k odločanju za zadružni način organiziranja. Zadružna zveza Slovenije se pridružuje poslanici ICA. Povzela B. J.

 

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2015

E-pošta Natisni

Letos je med 21. in 24. majem 2015 v minoritskem samostanu na Ptuju potekala že 26. Državna razstava s priznanjem nagrajenih dobrot ter bogatim kulturnim in sejemskim programom.

 

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij