BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

HMELJA BO LETOS MANJ

E-pošta Natisni

Po lanski izredno dobri letini, ki je navrgla dobrih 2300 ton hmelja, si 103 slovenski hmeljarji, ki letos obdelujejo 1406 hektarov zemljišč, obetajo zgolj povprečen hmeljski pridelek. Kot je pojasnila svetovalka specialistka za področje hmelja pri Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Irena Friškovec, so letošnjo sezono zaznamovali izraziti skoki temperatur, kar se odraža v rasti in razvoju hmelja. V mnogih nasadih so rastline še slabo razraščene, ponekod so na isti rastlini poleg cvetov že hmeljski storžki. »O količini letos pridelanega hmelja je v tem času še prezgodaj govoriti, kajti veliko je odvisno še od razmer v naslednjih dneh oziroma tednih,« še pravi Friškovčeva. »Če bodo razmere optimalne, se bodo storžki lahko razvili do konca in potem se bomo lahko približali povprečni letini, če pa se bodo nadaljevale visoke temperature, bo pridelek manjši.« Tudi eden od večjih spodnjesavinjskih hmeljarjev Frančišek Gajšek, ki je hmelj zasadil na 28 hektarih zemljišč, napoveduje v primerjavi z lanskim letom skromnejšo hmeljsko letino. »Vseeno pa sem zadovoljen, ker smo hmeljarji uspeli premagati nekajletno krizo in ohranili hmeljarsko panogo, ki ji je zaradi nepokritih stroškov pridelave hmelja in velikih zalog grozil zlom. Ponosni smo lahko, da pridelujemo hmelj, ki je v svetu cenjen kot aromatičen in zato nekoliko poseben.« V Braslovčah so se v nedeljo, 9. avgusta 2015, v organizaciji Turističnega društva Braslovče in v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije zbrali slovenski hmeljarji na 53. Dnevu hmeljarjev, kjer so imenovali novo hmeljarsko princeso Ano Zupanc in starešino Alojza Jelena, pripravili pa so tudi več spremljajočih prireditev. D.S.

 

NADALJEVANJE IZREDNIH UKREPOV NA TRGU S SADJEM IN ZELENJAVO

E-pošta Natisni

Evropska komisija je do 30. junija 2016 podaljšala izvajanje začasnih izrednih ukrepov podpore za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave. Ukrep je odziv na krizo zaradi podaljšanja ruskega embarga do avgusta 2016. Republika Slovenija je v skladu s predpisi EU upravičena do kvote 3.000 ton pridelka določenih vrst sadja in zelenjave. Na podlagi uredbe so upravičeni do podpore naslednji proizvodi: jabolka, hruške, slive, sveže namizno grozdje, kivi, paradižnik, korenje, sladka paprika, kumare, kumarice, pomaranče, klementine, mandarine, limone, breskve, nektarine, zelje, cvetača in glavnati brokoli, gobe iz rodu Agaricus, jagodičje. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo lahko uveljavljali ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo pridelka humanitarnima organizacijama (Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj, Mirje 19, 1000 Ljubljana, Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana), brezplačno razdelitvijo pridelka ustanovam in organizacijam ali brezplačno oddajo ali prodajo pridelka predelovalni industriji. V septembru bo objavljena tudi nacionalna uredba, ki bo podrobneje določila izvedbo teh ukrepov v Sloveniji. Po MKGP povzela B. J.

 

12 MILIJONOV POMOČI ZA MLADE KMETE

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec julija 2015 objavilo prvi javni razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015 v skupni višini 12 milijonov evrov, od tega je za mlade kmete z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji namenjenih 8,4 milijona evrov, za ostale mlade kmete pa 3,6 milijona evrov. Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Upravičenec, ki se zaposli na kmetiji, je upravičen do 45.000 evrov javne podpore, za ostale upravičence je znesek podpore 18.600 evrov. Vnos vlog v elektronski sistem in vlaganje vlog v fizični obliki bosta mogoča do 18. 9. 2015. Dodatne informacije so dostopne na info točkah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ali www.kzgs.si in info točki Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (tel.: 01 580 77 92, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ). J. O. in M. K.

 

15 LET KGZS

E-pošta Natisni

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je 12. maja 2015 pripravila slovesnost ob 15. letnici ustanovitve te stanovske organizacije slovenskega kmetijstva. Slovesnosti so se udeležil tudi predsednik Državnega sveta RS, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predsednica in člani odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, evropska poslanka Romana Tomc, predsednik Zadružne zveze Slovenije, gostje iz Italije in Avstrije ter številni drugi ugledni gostje. V nagovorih so govorniki poudarili pomen in vlogo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za slovenskega kmeta in podeželje, ki mora ostati tudi v prihodnje osrednja kmetijska organizacija s strokovno organiziranostjo in z obveznim članstvom, da bo lahko konstruktivna sogovornica vladi in ministrstvom. A. J.

 

MLEČNI TRG PO UKINITVI KVOT

E-pošta Natisni

V Evropski uniji od 1. aprila 2015 ne velja več omejitev proizvodnje mleka, kar pomeni, da lahko pridelovalci mleka širijo svoje proizvodne zmogljivosti. Ponudba mleka na trgu je trenutno večja od povpraševanja, kar se kaže v zniževanju cen mleka. Dodatno na zniževanje cen vpliva embargo Ruske federacije. Pred dvema letoma so cene mleka neverjetno narasle. Takratni dvig cene mleka je sprožil večje povpraševanje po mleku, posledično so kmetje povečevali svojo proizvodnjo. Ta se je v nekaterih državah članicah EU povzpela nad kvoto, sedaj pa čaka mlekarje neprijetno plačevanje dajatve. Dajatev so nekatere države članice plačevale že prej in tudi letos znesek, ki ga bodo kmetje morali poravnati, ne bo zanemarljiv. Če za primer vzamemo Nemčijo, ki je v zadnjem kvotnem letu prekoračila kvoto za 3,7 odstotka, bodo kmetje plačali več kot 300 milijonov evrov dajatve. Kvotno leto prej je njihova dajatev znašala 164 milijonov evrov. Ocenjuje se, da bodo v prihodnje turbulence na trgu mleka bolj stalnica kot pa izjema. In kako se temu obvarovati?

Izkušnje kažejo, da so tveganja manjša za kmetije, ki so povezane v zadrugo in z mlekarno pogodbeno ali lastniško sodelujejo, zlasti če mlekarna proizvaja izdelke, po katerih potrošniki veliko povprašujejo. Seveda ima velik pomen tudi ozaveščenost potrošnika pri nakupnih odločitvah, ki jo je mogoče spodbujati s promocijo hrane. Potrošnika je treba prepričati, da ne daje prednosti samo ceni, ampak upošteva tudi kakovost in prednosti lokalne pridelave. M. P.

 

PREDLOG ZAKONA O GOSPODARJENJU Z DRŽAVNIMI GOZDOVI

E-pošta Natisni

Do 23. aprila 2015 je bil v javni obravnavi predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bistvena sprememba predloga zakona je prehod iz koncesijskega sistema izkoriščanja državnih gozdov, v katerem je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nastopal kot koncedent, gozdarska izvajalska podjetja pa kot koncesionarji, v gospodarjenje z državnimi gozdovi v okviru nove gospodarske družbe Slovenski državni gozdovi, ki jo bo država ustanovila na novo v okviru predlaganega zakona. To je pomembna institucionalna in vsebinska sprememba v gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki posega v več določb Zakona o gozdovih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gozdarstvo pri Zadružni zvezi Slovenije in pripravljavcem zakona podal predloge in pripombe. M. A.

 

SLOVENIJA SPODBUJA RAZVOJ ZADRUŽNIŠTVA

E-pošta Natisni

Na vladni ravni je bila v letošnjem letu oblikovana posebna vladna projektna skupina za zadružništvo, ki deluje v okviru strateškega vladnega projekta spodbujanja socialne ekonomije in ekonomske demokracije. Skupina združuje predstavnike Vlade RS in vseh oblik zadružništva. Pomembna članica delovne skupine je tudi Zadružna zveza Slovenije, ki zastopa interese kmetijskih in gozdarskih zadrug. Delovna skupina je na svojih dosedanjih srečanjih razpravljala o ključnih zakonodajnih potrebah za razvoj zadružništva in podpornega okolja za zadruge ter oblikovala prioritetni seznam aktivnosti v letu 2015. Določila je potrebne zakonske in podzakonske spremembe na področju spodbujanja razvoja zadružništva v Sloveniji ter oblikovala predloge za vzpostavitev kakovostnega podpornega okolja za ustanavljanje, rast in promocijo zadrug. A. J. in B. J.

 

POBUDA ZA RAZGLASITEV SVETOVNEGA DNE ČEBEL

E-pošta Natisni

Čebele so vse bolj ogrožene, njihov življenjski prostor se krči, razmere za njihovo življenje in razvoj pa so vse slabše. Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem rastlin čebele pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano, s svojimi visoko hranljivimi izdelki, kot so med, matični mleček in cvetni prah, pa tudi k hranilni varnosti prebivalstva. Vse manj je medovitih rastlin, zaradi slabše odpornosti čebeljih družin pa dodatno na čebele vplivajo nove čebelje bolezni in škodljivci. Za ozaveščanje o pomenu čebel in čebeljih pridelkov ter prizadevanj za zaščito čebel in čebelarstva je Čebelarska zveza Slovenije ob podpori Republike Slovenije predlagala Organizaciji združenih narodov, da 20. maj postane svetovni dan čebel. B. J.

 

PRVI VARUH ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO

E-pošta Natisni

Vlada RS je 1. marca 2015 imenovala prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, in sicer je to postal dr. Jože Podgoršek, ki je bil imenovan za mandatno dobo pet let. Dr. Jože Podgoršek je doktor agronomskih znanosti, dekan in višješolski predavatelj Visoke šole za upravljanje podeželja Grm, Novo mesto. Rodil se je in še vedno živi na kmetiji, kjer so se do nedavnega ukvarjali s tržno pridelavo zelenjave. »Doseči želim čim doslednejše spoštovanje zakonodaje, predvsem pa vzpostaviti poštene odnose med členi v verigi, od kmetov do potrošnikov. Vse sogovornike v prehranski verigi bom spodbujal k spoštovanju slovenskih posebnosti v primerjavi s kmetijsko razvitimi državami. V tem pomenu moramo slovenskim pridelovalcem in živilskopredelovalni industriji priznati vrednost za pridelek oziroma izdelek, ki ji pripada. Predvsem pa si ne smemo dovoliti razmišljati o lastnih dobičkih na račun osiromašenja in uničevanja partnerjev,« je na posvetu zadružnikov v Portorožu povedal prvi varuh. Varuh je dosegljiv vsak torek od 13. do 17. ure na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana, ali na telefon 01 478 90 87, lahko pa mu pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . B. J.

 

»IZBERI ZADRUGO, IZBERI ENAKOST«

E-pošta Natisni

Sobota, 4. julij 2015, je dan, ko zadružniki po vsem svetu praznujejo mednarodni zadružni dan. Tema letošnjega 93. mednarodnega dneva zadružništva ICA in 21. mednarodnega dneva Združenih narodov je enakost. Mednarodna zadružna zveza ICA, ki združuje zadruge po vsem svetu, je ob tej priložnosti pripravila posebno sporočilo, s katerim opozarja na posledice neenakosti, ki je lahko pogojena z etičnimi ali regionalnimi značilnostmi. Še vedno je neenakost vezana na spol, vse večje razlike nastajajo tudi med revnimi in bogatimi, nanjo vpliva dojemanje samospoštovanja in pravičnosti. Zadružni model organiziranja temelji na načelih in vrednotah, ki spoštujejo enakost. Zadruge so prostovoljne organizacije, odprte za vse, moške in ženske, mlade in stare, brez družbenega, rasnega, političnega ali verskega razlikovanja. Zadruge so demokratične organizacije, ki jih upravljajo njihovi člani, ki dejavno sodelujejo pri določanju politike in sprejemanju odločitev. Člani imajo enake glasovalne pravice, kar pomeni en član en glas, ne glede na višino kapitala. Prav tako imajo člani enak dostop do kakovostnih, osnovnih dobrin in storitev. Glavni cilj zadruge ni finančni donos, ampak je v središču človek oziroma član zadruge. ICA sporoča, da ima zadružništvo pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti, zato s sloganom »Izberi zadrugo, izberi enakost« spodbuja k odločanju za zadružni način organiziranja. Zadružna zveza Slovenije se pridružuje poslanici ICA. Povzela B. J.

 

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2015

E-pošta Natisni

Letos je med 21. in 24. majem 2015 v minoritskem samostanu na Ptuju potekala že 26. Državna razstava s priznanjem nagrajenih dobrot ter bogatim kulturnim in sejemskim programom.

 

Več ...
 

MAJA SIRŠE NOVA MLEČNA KRALJICA

E-pošta Natisni

Mlekarna Celeia je na slavnostnem dogodku aprila v Velenju razglasila zmagovalko izbora za mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije za leto 2015. S svojim znanjem s področja kmetijstva in mlekarstva si je krono prislužila 24-letna Maja Sirše iz kraja Tabor v Savinjski dolini. »V res bogati ponudbi prehrane bi ljudje morali bolj paziti, da uživamo kakovostno mleko in mlečne izdelke, saj je uravnotežena prehrana odlična popotnica k dobremu počutju. Prav Mlekarna Celeia je tukaj storila korak naprej. Je prva v Sloveniji, ki je pridobila certifikat »Brez GSO«, kar pomeni, da izdelki Zelene Doline ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Uporabnikom danes nudi le najboljše iz narave, sama pa sem počaščena in vesela, da sem lahko del te zgodbe,« je svoje razmišljanje povzela nova mlečna kraljica. Maja bo spodbujala ljudi k uživanju mlečnih izdelkov, jih ozaveščala o pomenu zdravega načina prehranjevanja, promovirala uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter ozaveščala o kakovosti domačega, slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov. Svoje dolžnosti bo, kot pravi Maja, izpolnjevala z največjim veseljem in odgovornostjo. B. J.

Fotografija arhiv Mlekarna Celeia, d.o.o.

 

MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM V NOVEM SADU

E-pošta Natisni

V Novem Sadu je v začetku maja potekal 82. Mednarodni kmetijski sejem, ki sodi med največje sejme v jugovzhodni Evropi. Na sejmu so se predstavila številna podjetja iz Slovenije, ki iščejo svoje poslovne priložnosti na tem trgu. V času sejma

 

so se na srečanju sestali tudi predstavniki zadružnih organizacij iz nekdanje skupne države, ki so izmenjali svoje izkušnje in govorili o aktualni zadružni problematiki v posamezni državi. A. J.

 

Fotografija arhiv MKGP: Na sejmu so se neformalno srečali tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, srbska ministrica Snežana Bogosavljević Bošković ter predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predsednik Zadružne zveze Vojvodine Radislav Jovanov

 

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV ZELENJAVE V BELGIJI

E-pošta Natisni

Od 10. do 14. maja 2015 je skupina slovenskih kmetov, zadružnikov, predstavnikov kmetijskih podjetij, zborničnega sistema, kmetijskega šolstva, kmetijskega ministrstva, občin in zadružne zveze obiskala Belgijo, da bi se seznanila z dobro prakso pri organiziranju organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave. Udeleženci so obiskali največjo evropsko avkcijsko zadrugo BelOrta, ki je z avkcijami začela že v petdesetih letih preteklega stoletja, povezuje okrog 2000 članov v obsegu okrog 50 km od sedeža v Mechelnu in dosega okrog 350 milijonov evrov prometa letno. V mlajši zelenjadarski zadrugi Green Farm, ki je tudi priznana organizacija proizvajalcev, pa tržijo proizvode na podlagi vnaprej sklenjenih letnih pogodb s fiksno ceno, kar naj bi pridelovalcem zagotavljalo večjo varnost kot avkcijski sistem, ki kljub veliki transparentnosti pozna tudi nihanje cen. Obe zadrugi sta tesno povezani z raziskovalno sfero. Strokovni obisk je sklenila konferenca v Evropskem parlamentu »Sadjarski in zelenjadarski sektor v Belgiji in Sloveniji – ekonomski izzivi za proizvajalce«. F. A.

 

RAZPISI EKO SKLADA

E-pošta Natisni

Eko sklad je konec aprila 2015 razpisal javne pozive za dodeljevanje nepovratnih sredstev občanom in za kreditiranje okoljskih naložb občin in drugih pravnih oseb v letu 2015. Eko sklad tako ponuja 22 milijonov evrov za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Eko sklad pa ima razpisanih še 2,5 milijona evrov za električna vozila. Več informacija na www.ekosklad.si.

 

POSOJILA ZA PRIMARNO KMETIJSKO PRIDELAVO

E-pošta Natisni

Slovenski regionalni razvojni sklad je objavil razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo na območju Republike Slovenije, kjer nudi posojila z ugodnimi posojilnimi pogoji. Na voljo so sredstva v skupni višini 2 milijona evrov. Roka za oddajo vlog sta: 9. junij 2015 in 31. avgust 2015. Več informacij: www.regionalnisklad.si.

 

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE PRENAVLJA POSLOVALNICE IN ODPIRA NOVE

E-pošta Natisni

Deželna banka Slovenije je aprila 2015 odprla dve prenovljeni poslovalnici. V Ivančni Gorici, kjer je prisotna že več kot desetletje, je poslovalnico na Ljubljanski 4 povečala z dodatno pisarno za individualno svetovanje strankam. Na Gorenjskem pa je odprla vrata prenovljene škofjeloške poslovalnice na Kidričevi 63a. Konec maja 2015 je odprla tudi novo poslovalnico v Škocjanu na naslovu Škocjan 35, jeseni pa bo odprla poslovalnico v Dobrovem v Goriških Brdih in preselila poslovno enoto Dolenjska v prostore Kmetijske zadruge Krka v Novem mestu. Dodatno je banka na Kolodvorski 9 v Ljubljani odprla ločeno poslovalnico za pravne osebe in tako odgovorila na sodobne trende v poslovnem bančništvu. Deželna banka Slovenije svojim strankam zagotavlja dostopnost bančnih storitev tudi v manjših krajih. S. V.

 

VABILO NA 42. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV

E-pošta Natisni

»ZADRUGE V SPREMENJENEM POSLOVNEM OKOLJU«

Portorož, Grand hotel Bernardin, 10. in 11. marec 2015

Letos bo v Portorožu potekal že dvainštirideseti letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. S posvetom želimo opozoriti na pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja ter na novosti skupne kmetijske politike in sprejetega Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Ob prikazu aktualnega dogajanja v kmetijstvu in smernic za prihodnji razvoj bo posvet predstavil novosti na področju evropske kohezijske politike, zlasti razvoja regionalne politike do leta 2020, ki bo posegala tudi na področje lokalnega razvoja, podeželja in zadružništva. Poseben poudarek namenjamo spremembam in dogajanjem na kmetijskih trgih v Evropi in svetu ter lokalni pridelavi hrane in njeni dostopnosti na trgovskih policah.

Naše vabilo na posvet velja zadružnikom, predsednikom in članom upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug, predstavnikom slovenske živilsko-predelovalne industrije, predstavnikom upravnih enot in občin, izobraževalnih organizacij, državnih organov, zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine in vsem, ki so vam blizu slovensko kmetijstvo, zadružništvo in podeželje.

Prijavnice in dodatna po¬jasnila so na voljo v vaši za¬drugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, in spletni strani www.zzs.si, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij