PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

DRUGI PREDLOG PRP 2014–2020 POSLAN V BRUSELJ

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku decembra 2014 v Ljubljani javno predstavilo drugi uradni predlog Programa razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije 2014–2020, ki je bil uradno poslan v potrditev Evropski komisiji v petek, 5. decembra 2014. Potrditev programa Slovenija pričakuje predvidoma februarja 2015, ko bodo izdane tudi izvedbene uredbe in ustvarjeni pogoji za črpanje evropskih sredstev. Izvajanju PRP 2014–2020 je namenjenih okoli 1,1 milijarde EUR javnih sredstev, od tega se največji delež sredstev namenja plačilom območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (265,9 milijona EUR), kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačilom (203,6 milijona EUR) in naložbam v fizična sredstva (228,1 milijona EUR), kamor sodijo naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje ter kmetijsko in gozdno infrastrukturo.
Pomembnejše vsebinske spremembe PRP 2014–2020 se nanašajo na zahteve za posamezne operacije kmetijsko-okoljskih in podnebnih ukrepov, ki so nadgrajene tako, da so bolj usmerjene v doseganje okoljskih ciljev. Spremembe so pri ekološkem kmetovanju in kmetovanju na območjih z naravnimi omejitvami ter pri ukrepu za mlade kmete. Po napovedih ministrstva bodo prvi razpisi za novi program razvoja podeželja objavljeni v letu 2015, za ukrepe, kjer so predvideni finančni instrumenti za povratna sredstva, pa nekoliko pozneje. Več o vsebini programa na http://www.program-podeželja.si. A. J.

 

NOVOSTI PRI OZNAČEVANJU ŽIVIL

E-pošta Natisni

S 13. decembrom 2014 se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Ta uredba določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t. i. alergeni), so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2004. Uredba predpisuje tudi najmanjšo velikost črk in obvezno označevanje porekla nekaterih vrst mesa. Uredba omogoča potrošniku primerno obveščenost o sestavi živil ter mu olajša prepoznavanje in izbor živil. Več na http://www.uvhvvr.gov.si/. A. J.

 

POVEČANA KOLIČINA MLEKA ZNIŽUJE CENO

E-pošta Natisni

 

Odkupna cena mleka v Sloveniji je od začetka leta 2014 v upadanju in je v oktobru 2014 franko kmet znašala 32,39 EUR/100 kg. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je nižja za 6,2 %, od februarja, ko so se cene mleka začele nižati, pa je nižja za 13,1 odstotka. Povprečna evropska cena mleka je v septembru znašala 36,34 EUR/100 kg in je od začetka leta nižja za 9 %, v primerjavi z istim lanskim obdobjem pa je nižja za 5,5 odstotka.

V primerjavi z letom 2013 se je v letu 2014 proizvodnja mleka v EU povečala za več kot 5 % zaradi ugodnih razmer na trgu. Skoraj vse države EU-28, razen Grčije, so povečale proizvodnjo mleka. Tudi na svetovnem trgu so glavni proizvajalci in izvozniki mleka in mlečnih izdelkov ZDA, Nova Zelandija in Avstralija povečali proizvodnjo. Cene mlečnih izdelkov v EU (maslo, mleko v prahu in siri) sledijo trendom nižanja odkupnih cen mleka in so pri večini mlečnih izdelkov v letošnjem letu padle tudi več kot za tretjino, poroča Evropska komisija.

Na povečano ponudbo in s tem padec cen vpliva tudi ruski embargo. Na ruski trg evropska podjetja letno izvozijo skoraj 12 milijard evrov blaga in predstavlja za agroživilski sektor Evropske unije drugi najpomembnejši trg. Promet mleka in mlečnih izdelkov z Rusijo je po podatkih Evropske komisije v letu 2013 znašal 1,3 milijarde evrov. Evropska komisija poizkuša stanje omiliti z intervencijskimi ukrepi, zato več sredstev namenja promociji in iskanju alternativnih trgov za evropski agroživilski sektor. O razmerah na trgu mleka so podrobno govorili predsedniki in direktorji zadrug na novembrskem kolegiju. Kolegija se je udeležil tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s sodelavci. Minister je zbranim predstavil usmeritve in aktivnosti pri izvajanju nove skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja do leta 2020. Načrtujejo se spremembe zakona o živinoreji in zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako spremembe koncesij v državnih gozdovih, več aktivnosti pa bo tudi na področju gozdarstva, da bi se povečala gospodarska učinkovitost v gozdu. A.J. in M. P.

 

ŠALEŠKA ZADRUGA MED NAJBOLJ INOVATIVNIMI

E-pošta Natisni

 

Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA je v začetku decembra 2014 v Bruslju organiziralo poslovni forum o inovativnosti. Na forumu so poudarili pomen finančnih inovacij za izboljšanje konkurenčnosti zadrug in članskih odnosov v zadrugah ter upravljanja s finančnimi tveganji in novih storitev za člane. Na forumu so podelili tudi nagrade za najbolj inovativne zadruge v Evropski uniji. V kategoriji predelava hrane je sodelovala tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki se je na razpis prijavila z inovativno rešitvijo sledljivosti ekološkega mesa vse od mesta izvora oziroma ekološkega rejca do končnega potrošnika, kar ji je uspelo s t. i. kodo Quick Response (QR). Slovenska zadružna predstavnica se je v svoji kategoriji uvrstila v finalni izbor štirih zadrug. Na razpisu za zadružne inovacije je v štirih kategorijah tekmovalo 25 zadrug iz celotne Evropske unije. M. P.

 

PHIL HOGAN NOV EVROPSKI KOMISAR ZA KMETIJSTVO

E-pošta Natisni

Nov evropski komisar za kmetijstvo je Phil Hogan, Irec, ki je bil od leta 2011 do nastopa funkcije evropskega komisarja za kmetijstvo irski minister za okolje in lokalne skupnosti. V letu 2013 je bil tudi predsednik Sveta okoljskih ministrov EU in tri leta predsednik Evropske ljudske stranke ministrov za okolje. Naloge in obveznosti novega evropskega komisarja za kmetijstvo bodo usmerjene predvsem v zagotavljanje, da bosta evropska kmetijska politika in razvoj podeželja spodbujala rast, investicije in nova delovna mesta, ter v poenostavitev neposrednih plačil za kmete. Pomembni izzivi bodo zagotavljati večjo energetsko učinkovitost evropskega kmetijstva in zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter ponovno ovrednotiti učinke porabe evropskih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja. Za kmetijstvo so ključne inovacije v kmetijstvu, pomembno je spodbujati in odpirati priložnosti mladim v kmetijstvu ter vzpostaviti ravnovesje v celotni živilski verigi. Poseben poudarek daje tudi zadrugam, ki so ključna obramba kmetov pred neravnovesji na globalnem trgu, zato so potrebne močne podpore. B.J. in M. P.

 

V PRIHODNJE VEČ SPODBUD ZA PRIDELAVO ŽIT

E-pošta Natisni

Prihodnje leto bo nova kmetijska politika v shemi proizvodno vezanih plačil spodbujala lastno oskrbo na področju pridelave strnih žit, je na Žitni konferenci, ki je potekala v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij 16. novembra 2014 v Ljubljani, sporočil kmetijski minister. Če se bodo kmetije odločale za pridelavo strnih žit, kot so pšenica, rž, pira, tritikala, oves, ječmen, soržica in mešanica žit, bodo v letu 2015 dobile predvidoma vrednost pomoči 114 EUR po hektarju, ob pogoju, da bodo strna žita na njivi vse do dopolnjene tehnološke zrelosti. Slovenska pridelava pšenice temelji na integrirani pridelavi, ki je okolju prijazna in daje posledično tudi višjo kakovost in zagotavlja sledljivost. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je stopnja samooskrbe za leto 2013 znašala pri žitu 54,7 %, pri pšenici pa 46 %. V Sloveniji porabimo od 800 tisoč do 1 milijon ton žita letno, zato smo v letu 2013 morali 496 tisoč ton žita uvoziti.

V Žitni verigi v Sloveniji se je odpirala vrsta vprašanj, povezanih z odkupno ceno pšenice, kriteriji odkupa pšenice, s ceno repromaterialov za pridelavo pšenice, dognojevanjem posevkov pšenice z dušikom in namena uporabe slabše kakovosti pšenice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato v začetku decembra v Ljubljani pripravilo posvet »Kakovost pšenice v žitni verigi«. Na posvetu so s strokovnjaki izmenjali izkušnje posameznih držav. Udeleženci so se seznanili s pridelavo pšenice v Avstriji, kjer jo pridelajo 1,3 milijona ton, na Madžarskem imajo posejanih 1,1 milijona hektarjev pšenice in na Hrvaškem 157.983 hektarjev pšenice. Predstavili so povprečne pridelke pšenice na hektar, odstotke uporabe certificiranega semena, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in namene uporabe pšenice ter odkupne cene. Pomembno razliko je opaziti pri trženju fitofarmacevtskih sredstev, ki se pri nas tržijo večinoma preko maloprodaje, medtem ko z njimi v sosednjih državah trgujejo na debelo. Kljub višjemu davku na dodano vrednost v sosednjih državah kot pri nas so pri njih zaščitna sredstva cenejša, zato se številni posamezniki odločajo za njihov nakup v tujini. Posebnost slovenske pridelave pšenice je tudi gnojenje pšenice, ki je povezano z nitratno direktivo, ki dovoljuje mejno vrednost za pšenico 180 kg dušika na hektar v rastni sezoni, ki ne zahteva gnojilnega načrta. Nad to vrednostjo je treba imeti gnojilni načrt, ki ga morajo kmetije, če so vključene v nadstandardne programe, obvezno izvajati. Udeleženci posveta so se seznanili tudi z dejavniki pridelave, ki vplivajo na rast pšenice, rezultati preizkušanja posameznih sort v letošnjem letu ter povezavo med kakovostjo pšenice, moke in kruha. M. A.

 

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE PODARILA JABOLKA

E-pošta Natisni

 

Na dan slovenske hrane so v vseh 85 poslovalnicah Deželne banke Slovenije strankam podarjali jabolka slovenskih kmetijskih zadrug in tako prispevali k ozaveščanju pomena domače samooskrbe ter podprli slovenske pridelovalce hrane. Banka zaradi svoje močne povezanosti s kmetijstvom in podeželjem redno sodeluje pri projektih, ki promovirajo slovensko pridelavo hrane. Ob tej priložnosti so pripravili tudi posebno varčevalno akcijo z ugodnejšimi obrestnimi merami ob sklenitvi novega dolgoročnega depozita nad dve leti, ki so jo izkoristile številne stranke. S. V.

 

KMETICA LETA JE KOROŠICA MILKA PODRIČNIK

E-pošta Natisni

Slovenska kmetica leta 2014 je 52-letna Milka Podričnik z Loma nad Mežico. Častni naziv ji je ob svetovnem dnevu kmetic podelila Zveza kmetic Slovenije na prireditvi v Zagorju ob Savi. Milka Podričnik, ki je na pridobljen naziv zelo ponosna, se je z izbrancem Jurijem leta 1982 poročila na hribovsko kmetijo, ki ima 17 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin, v hlevih več govedi in konja, v svinjaku pa občasno do deset pujsov. Prav na Podričnikovi kmetiji raste najdebelejša trta v Sloveniji, ki po obsegu meri kar 109 centimetrov. Sicer pa je bila gospa Milka še kot mlada kmetica pobudnica, nato pa vrsto let tudi predsednica in aktivna članica lokalnega društva kmetic Mežiške doline, ki zdaj šteje 300 članic. Je tudi članica izvršilnega odbora v Zvezi kmetic Slovenije. »Zaradi narave kmetijskega dela smo članice našega društva najbolj dejavne v hladnih mesecih, ko pripravimo vrsto tečajev, predavanj, predstavitev izdelkov, sankaško tekmovanje, izlete, nastopamo tudi s svojim zborom Vesele kmetice. Poleti pa se družimo na piknikih, hodimo na strokovne ekskurzije in organiziramo letovanje,« je o pestri dejavnosti lokalnega društva ponosno povedala slovenska kmetica leta. Zelo kritično pa je spregovorila o obremenjenosti sodobnih kmetic. Fizično delo jim je zaradi strojev res olajšano, poudarja Milka Podričnik, so pa zato dobesedno zasute s papirji, ki so jih dolžni izpolnjevati na kmetijah in s katerimi so večinoma obremenjene prav kmetice. »Že dostikrat smo opozorile na to vprašanje, a za sedaj brez uspeha. Ker slišimo napovedi, da bo v prihodnje treba na kmetijah izpolnjevati še več papirjev, državo že zdaj resno pozivamo, naj postopke poenostavi in nam delo s papirji olajša.« D. S.

 

BORIS URANJEK JE INOVATIVNI MLADI KMET

E-pošta Natisni

Zveza slovenske podeželske mladine je oktobra v Železnikih v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije organizirala že 8. izbor inovativna mlada kmetica, inovativni mladi kmet. Zmagovalec Boris Uranjek prihaja iz izletniške in ekološke kmetije Uranjek, ki jo je v letu 2009 prevzel kot mladi prevzemnik in obenem začel pridelovati večje količine ekološke zelenjave, kar je vodilo do vključitve v partnersko kmetovanje, prek katerega oskrbuje okoli 35 strank. V letu 2010 se je odločil, da pusti službo in ustvari svoje delovno mesto na kmetiji. Odprl je butično prodajalno, v kateri ponuja svoje izdelke in izdelke okoliških kmetij, ki jim prepoznavnost daje zelena embalaža.

Zaživela pa je tudi spletna trgovina. Na Borisovi kmetiji Pri Baronu se na inovativen način lotevajo tudi ekološkega turizma, njegov cilj pa je, da v prihodnje celotna kmetija preide na kmetovanje po načelih permakulture.

Več ...
 

NA LETOŠNJIH PRILOŽNOSTNIH KOVANCIH JANEZ PUHAR IN BARBARA CELJSKA

E-pošta Natisni

Republika Slovenija je letos izdala spominske in zbirateljske kovance, ki obeležujejo 200-letnico rojstva fotografa Janeza Puharja in 600. obletnico kronanja Barbare Celjske. Kovanci obeh izdaj ter zbirka kovancev z letnico kovanja 2014, ki jo izdaja Banka Slovenije, so od konca novembra ekskluzivno naprodaj v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije.

Puharjevi zbirateljski zlatnik in srebrnik lahko kupite za 320 EUR oziroma 40 EUR, trievrski dvokovinski kovanec za 3 EUR, njegovo različico v tehniki visokega sijaja pa za 10 EUR. Spominski dvoevrski kovanec Barbare Celjske je naprodaj za 2 EUR, v tehniki visokega sijaja za 9 EUR, zbirka kovancev 2014 Banke Slovenije pa je na prodaj za 25 EUR oziroma za 40 EUR v proof izvedbi. Za priložnostne kovance se že dolgo ne zanimajo le numizmatiki. Vse večkrat se podarjajo ob osebnih praznikih, kot so rojstvo, matura ali rojstni dan, ali na poslovnih srečanjih, pravijo v Deželni banki Slovenije. S. V.

 

DAN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

E-pošta Natisni

Vlada RS je oktobra 2012 sprejela sklep, da vsak tretji petek v mesecu novembru razglasi za dan slovenske hrane. Ta dan bo letos v petek, 21. Novembra 2014. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in partnerji bodo tudi letos ta dan obeleževali z aktivnostmi, ki bodo vzpodbujale razmišljanje in delovanje v smeri lokalne samooskrbe ter ozaveščale najširšo javnost o pomenu lokalno pridelane hrane. Med te aktivnosti sodi tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil že nekajkrat uspešno izveden. Pokroviteljstvo nad projektom Tradicionalni slovenski zajtrk je letos prevzel predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Zajtrk v okviru tega projekta je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka.

 

ZADRUGE IN ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE NA SEJMU AGRA 2014

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije, zadruge in zadružna podjetja tudi letos sodelujejo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni od 23. do 28. avgusta 2014. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije v hali B se s sloganom »Zadruge za podeželje« predstavljajo kmetijske in gozdarske zadruge z bogato ponudbo svojih izdelkov. Obiskovalci lahko okušajo mesne, mlečne, zelenjavne in sadne dobrote zadrug, ki so visoke kakovosti ter pridelane in predelane v lokalnem okolju, spoznajo vina zadružnih vinskih kleti in si približajo dejavnosti, ki jih za člane in širše podeželje opravljajo zadruge. V hali B razstavljajo tudi Deželna banka Slovenije, Časopisno-založniška družba Kmečki glas, Semenarna Ljubljana, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in drugi. B. J.

Dan zadružnikov je sreda, 27. avgust 2014
Na sejmu AGRA je sreda tradicionalno dan slovenskih zadružnikov. Osrednja prireditev dneva zadružnikov v sredo, 27. avgusta 2014, bo svečana podelitev priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam, ki se bo začela ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, dr. Miro Cerar, mandatar nove Vlade RS, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bo predstavila Kmetijska zadruga Vipava, ki letos praznuje 120-letnico uspešnega delovanja.
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE

Letno priznanje za prispevek k razvoju zadružništva prejmejo:

  • JANEZ ALBREHT, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge M Sora Žiri
  • JANKO ARLIČ, na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina
  • BORIS BOLČIČ, na predlog Kmetijske zadruge Agraria Koper
  • BENJAMIN ČEBRON, na predlog Kmetijske zadruge Vipava
  • MARIJAN ČUČEK, na predlog Kmetijske zadruge Lenart
  • DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA GORNJA RADGONA, na predlog upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije
  • JOŽE HEDL, na predlog Perutninarske zadruge Ptuj
  • FRANC KALAN, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka
  • BRANKO KOROŠEC, na predlog Kmetijske zadruge Ptuj
  • ROBERT KOROŠEC, na predlog Kmetijske zadruge Domžale
  • VINKO KRIŽMAN, na predlog Kmetijske zadruge Ig
  • ANTON KUKENBERGER, na predlog Kmetijske zadruge Trebnje
  • DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA IN DEKLET NA PODEŽELJU MEDVODE, na predlog Kmetijske zadruge Medvode
  • JURIJ NOVAK, na predlog Hmezad Kmetijske zadruge Braslovče
  • IVO OREHOVEC, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Kamnik
  • STANISLAV PLEJ, na predlog Splošne kmetijske zadruge Črenšovci
  • JOŽE STARC, na predlog Kmečke zadruge Krško
  • JOŽE ŠABEC, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Pivka
  • IVO VERČKOVNIK, na predlog Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenj Gradec

Priznanje za trajen prispevek k razvoju zadružništva prejme:

  • FRANC PRIBOŽIČ, na predlog Kmetijske zadruge Brežice

Priznanje ob posebni priložnosti prejme zadruga:

  • KMETIJSKA ZADRUGA VIPAVA – za 120 let delovanja

Nagrajencem in nagrajeni zadrugi iskreno čestitamo!

 

ZADRUGE IN ZADRUŽNA PODJETJA PREJEMNICE ODLIČIJ NA SEJMU AGRA

E-pošta Natisni

Pod okriljem mednarodnega kmetijskega sejma AGRA v Gornji Radgoni potekajo ocenjevanja izdelkov. Zadruge in zadružna podjetja so s svojimi izdelki sodelovala na 28. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, 35. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov ter 40. državnem ocenjevanju vin – Vino Slovenije Gornja Radgona. V nadaljevanju vam predstavljamo šampione, ki so jih prejele zadružne mlekarne, ter zlate medalje za meso in mesne izdelke zadrug in vina zadružnih vinskih kleti. Ostale medalje, ki so jih prejele zadruge, druga podjetja in kmetije, si lahko ogledate na spletni strani Pomurskega sejma www.pomurski-sejem.si.

Na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov so tri slovenske zadružne mlekarne prejele naziv šampion. Mlekarna Celeia je prejela šampiona za Desert – jogurtova smetana s čokolado, 8 % m.m., in za Desert – jogurt z vanilijo, 6 % m.m. Mlekarna Planika je prejela šampiona za sirotko. Pomurske mlekarne pa so prejele šampiona za Ljutomersko maslo in Slovensko čajno maslo, mleko v prahu, Čokoladno mleko in UHT homogenizirano sladko smetano, 33 % m.m..

Zlato medaljo za tržno ponudbo na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je prejela zadruga Rače za Zorjeno govejo pljučno.

Na ocenjevanju vin Vino Slovenije Gornja Radgona so zadružne vinske kleti prejele številne medalje. Zlate medalje so prejele Agroind Vipava 1894 za Rumeni muškat 2013, Kmečka zadruga Krško za Modro frankinjo 2012, Kmetijska zadruga Metlika za Kolednik laški rizling 1999, za Kolednik 2009, Kolednik sauvignon 2009, Kolednik 2009 in za Metliško črnino PTP 2012. Zlato medaljo sta prejeli še Vinakras z.o.o. Sežana za Teranton 2009 in Izbrani teran PTP 2013 in Vinska klet Goriška Brda za Merlot Bagueri 2009 in za Cabernet sauvignon Bagueri 2010. B. J.

 

TRADICIONALNO SVEŽ V MEDNARODNEM LETU DRUŽINE IN DRUŽINSKEGA KMETOVANJA

E-pošta Natisni

Sejem AGRA se letos od 23. do 28. avgusta v Gornji Radgoni dvainpetdesetič zapovrstjo potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji in sosedski regiji štirih držav. Na 68.300 m2 se predstavlja 1750 razstavljavcev iz 29 držav. Sejem ponuja najvidnejše svetovne znamke kmetijske, gozdarske in vinogradniške tehnike, opreme za živilskopredelovalno industrijo in vinarstvo, vrhunska živila in vina, kmetijske gradnje, obnovljive vire energije, semena ter sredstva za prehrano in nego živali in rastlin. Predstavljajo se tuje države in najpomembnejše slovenske institucije. Tržnice AGRA ponujajo hrano iz naše bližine. Gozdarstvo še posebej poudarjajo zanimive prireditve in svetovanja pri izbiri opreme. Na voljo so nasveti s področja kmetijstva in energetske prenove objektov.

Pestro sejemsko dogajanje bogatijo še razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, govedi pasem priznanih rejskih organizacij v Sloveniji, izbrane živali Rinderzucht Steiermark Avstrija, konjev slovenske hladnokrvne pasme, prašičev, drobnice, čebelarstva, malih živali, rib ter kraških ovčarjev. Organizirano je strokovno vodenje po cvetočih poljih avtohtone slovenske ajde, ogledate si lahko 60 kvadratnih metrov velik Gain samooskrbni družinski ekološki vrt, vzorčni nasad gensko nespremenjene soje, permakulturni vrt, sadovnjak starih sort jabolk, demonstracijski vrt z več kot 300 rastlinami ter gozdno-parkovni nasad. Udeležencem je namenjenih več kot 150 strokovnih, poslovnih in družabnih srečanj, med njimi tudi predstavitve in pokušnje z vrhunskimi kuharji v Agrini kuhinji, degustacije jubilejnega 40. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona in drugih nagrajenih živil, srečanje družinskih kmetij, revije živali, v soboto pa tudi prvi Festival piva. Svež program sejemskega dogajanja si oglejte na: www.pomurski-sejem.si

 

MEDNARODNI ZADRUŽNI DAN 2014

E-pošta Natisni

Prvo soboto v juliju smo obeležili 92. mednarodni zadružni dan ICA in 20. mednarodni dan Združenih narodov. Osrednja tema sporočila, ki ga vsako leto ob praznovanju mednarodnega zadružnega dne pripravi Mednarodna zadružna zveza (ICA), je bila: »Zadruge in zadružna podjetja dosegajo trajnostni razvoj za vse«.
Izmed vrednot in načel, na katerih temelji zadružni način organiziranja, je ICA v letošnjem sporočilu izpostavila eno od temeljnih vrednot zadružništva – skrb za skupnost in skupno dobro. Delovanje in vizija zadrug sta usmerjena v trajnostno varovanje ustreznih življenjskih razmer za skupnost. Trajnostni razvoj danes združuje okoljske, gospodarske in socialne vidike in prav zadruge imamo lahko za predhodnice sodobnega sonaravnega razvoja. Zadruge so tako v preteklosti kot danes ljudem omogočile dostop do blaga in storitev brez izkoriščanja. To pomeni, da delujejo v skladu z nizom vrednot in načel, ki vodijo k trajnostnemu razvoju. S postavitvijo človeških potreb v središče delovanja so zadruge dober odgovor na današnjo krizo trajnostnosti, saj skrbijo za skupno dobro in delujejo v smeri skupnih vrednot.
F. A. in B. J.

 

SANACIJA POSLEDIC ŽLEDOLOMA

E-pošta Natisni

Po nekaterih ocenah je danes v gozdovih še okoli 80 % zaradi žleda poškodovanih dreves, zlasti listavcev. Na trgu je trenutno veliko lesne mase, najbolj pa je problematično trženje manj kakovostnega lesa. Kmetijsko-gozdarske zadruge pomagajo svojim članom tako pri spravilu kot tudi pri prodaji lesa in so v večini primerov od svojih članov odkupile ves ponujeni les. Pri tem pa se zadruge srečujejo s številnimi težavami, kot so nizke cene slabšega lesa, ki ne pokrivajo stroškov, in s plačilno nedisciplino odjemalcev lesa. Zaradi zasičenosti trga in nizkih cen zadružniki opozarjajo na možnost, da velika količina lesa ne bo pospravljena iz gozda in bo posledično zgnila oziroma propadla. Razmisliti je treba tudi o večjih spodbudah gospodinjstvom, da preidejo na ogrevanje z lesno biomaso, saj je ekonomsko najracionalnejša poraba manj kakovostnega lesa na mikro lokalni ravni.

V juliju 2014 je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Generalnim konzulatom RS v Münchnu potekala poslovna konferenca na Bavarskem, ki so se je udeležili tudi predstavniki zadrug, da bi našli poslovne priložnosti z nemškimi združenji, ki zastopajo tako odkupovalce hlodovine kot tudi lesnopredelovalne obrate. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pa je vzpostavila internetni portal za lažji pretok informacij za sanacijo žledoloma. Portal je dostopen na www.zledolom.kgzs.si. M. P. in B. J.

 

REKORDNO POZNA ŽETEV

E-pošta Natisni

Slovenski kmetje so jeseni posejali pšenico na približno 41.000 ha, največ v Pomurju in Podravju. Obilne padavine v juliju so žetev ozimnih in jarih žit prestavile v avgust. Letošnje vreme ni prizaneslo nobeni regiji, zato je žetev praktično po vsej Sloveniji potekala pozneje kot v preteklih letih. Pridelovalci ocenjujejo, da je letošnja letina pšenice kakovostno pa med najslabšimi, količinsko pa dokaj dobra. Po prvih ocenah je pšenice razreda B2 – pod 12,5 % beljakovin in razreda C – pod 11,5 % beljakovin skoraj polovica. Pšenica, pridelana v Sloveniji, temelji na integrirani pridelavi, ki je okolju prijazna, daje posledično tudi višjo kakovost in zagotavlja sledljivost oziroma prehransko varnost ter ni primerljiva s cenejšo pšenico iz drugih držav oziroma moko, pripeljano iz drugih držav. M. A.

 

PRIČAKUJEJO POVPREČEN PRIDELEK HMELJA

E-pošta Natisni

»Če bo vreme v naslednjih dneh količkaj ugodno, bo slovenski pridelek hmelja po lanski zelo slabi letini, ko smo pridelali le 1300 ton hmelja, vsaj povprečen in bo presegel količino 2000 ton,« napoveduje svetovalka in specialistka za hmeljarstvo s celjskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Friškovec. Pridelek hmelja je že junija zmanjšalo neurje, ki je prizadelo hmeljske nasade na Koroškem, zadnje deževje pa je tako omajalo dve hmeljski žičnici na 13 hektarih površin, da sta padli in s tem uničili pridelek. Friškovčeva pričakuje, da se bo obiranje hmelja pričelo kmalu po 20. avgustu, ko bo dozorel savinjski golding.
V dneh, ko hmelj še dozoreva, pa so slovenski hmeljarji v Braslovčah proslavili 52. Dan hmeljarjev. Na njem so za novega hmeljskega starešino imenovali Ivana Janka Bizjaka iz Gotovelj, za novo hmeljsko princeso pa okronali Barbaro Bosnar iz Gotovelj. D.S.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij