BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA DO LETA 2020 URADNO POTRJEN

E-pošta Natisni

Evropska komisija je sredi februarja 2015 potrdila slovenski Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Finančno ta potrditev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.

Ključna težišča ukrepanja iz programa razvoja podeželja so pospešitev procesov strukturnega prilagajanja v kmetijstvu, učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig ter večja prepoznavnost in kakovost lokalno pridelanih proizvodov. Pomemben del bodo zajemali ohranjanje naravnih virov in odziv na podnebne spremembe, trajnostno izkoriščanje gozdov ter povečanje dodane vrednosti lesa z boljšim tržnim povezovanjem na področju gozdarstva in vzdolž gozdno-lesne verige ter s povečanjem konkurenčnosti na področju gozdarstva in neindustrijske predelave lesa. Del programa so tudi zelena delovna mesta in skladen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov lokalnega okolja. Prenos znanja in inovacij, skrb za okolje in podnebne spremembe so horizontalni cilji, ki jih zasledujejo vsa prednostna področja ukrepanja. V okviru programa bo Slovenija izvajala 14 ukrepov. Na podlagi sprejetega programa razvoja podeželja bodo sprejete nacionalne uredbe, ki bodo omogočale njegovo izvajanje.

 

Več ...
 

LETO 2015 – MEDNARODNO LETO TAL

E-pošta Natisni

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto tal s sloganom »Zdrava tla za zdravo življenje«. Tla so v središču vseh okoljskih procesov in so bistveni del okolja. Pojavljajo se v različnih oblikah z različnimi lastnostmi, od katerih se nekatere odražajo v njihovi rodovitnosti. Ta je ključna za pridelavo zdrave in kakovostne hrane, za rast gozdov ali druge biomase, rodovitnost tal pa določa tudi pestrost kopenskih ekosistemov. Osnovni namen aktivnosti v okviru mednarodnega leta tal 2015 je osveščanje, ki naj bi pripeljalo k boljšemu ravnanju s tlemi in trajnostnemu gospodarjenju s tem naravnim virom. B. J.

 

OBETA SE PRENOVA GOZDARSKE ZAKONODAJE

E-pošta Natisni

Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotne Slovenije, več kot polovica jih je zaradi dragocenosti naravnih virov zavarovanih ali varovanih v okviru Natura 2000. Gozd ima pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju podnebnih sprememb. V Sloveniji je 75 % gozdov v zasebni lasti, 22 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena. Po zadnjih podatkih, ki jih navaja Zavod za gozdove Slovenije, je tako v Sloveniji že 313.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 461.000 gozdnih posestnikov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za letošnje leto napoveduje spremembe na področju gozdarske zakonodaje. Z letošnjim letom oziroma 30. aprila 2015 se konča tudi interventni zakon, ki je veljal od 7. marca 2014 zaradi žledoloma. Za učinkovitejšo odpravo posledic žledoloma v času veljavnosti interventnega zakona oziroma od 7. marca 2014 do 30. aprila 2015 ni treba uporabljati prevoznega dokumenta oziroma prevoznice.

Iztekajo se tudi koncesijske pogodbe za izkoriščanje državnih gozdov, ki zajemajo sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del in vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture. Novelacija zakonodaje bo poleg vsebine koncesijskih pogodb morala rešiti tudi vprašanja o nabiranju gozdnih sadežev v zasebnih in državnih gozdovih in o letnem poseku lesa ter vprašanja, kdo bo načrtoval gospodarjenje z gozdovi, kakšne pravice in dolžnosti imajo lastniki v svojem gozdu in drugo. Pripravljavci zakonodaje imajo zahtevno nalogo, kako primerno in pravilno izrabiti skupno dobro, ki ga gozdovi zagotavljajo lastnikom gozdov in celotni družbi. M. A.

 

SPREMINJA SE ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH

E-pošta Natisni

Do 12. marca 2015 je v javni obravnavi osnutek Zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlogi sprememb in dopolnitev so objavljeni na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na portalu E-demokracija. Zakon o kmetijskih zemljiščih ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, določbe tega zakona pa se smiselno uporabljajo tudi za gozdove. Ključne spremembe novele zakona so namenjene poglavju o melioraciji, ki se po večini ureja na novo, potrebne pa so zaradi prilagoditve zakonodaje obstoječemu stanju na področju agromelioracij, osuševanja in namakanja zemljišč. Novela zakona omogoča, da odločbo o uvedbi agromelioracije pridobijo tudi fizične osebe, in dodaja nov člen, ki ureja izvajanje agromelioracij na komasacijskih območjih. Na novo je definirano poglavje o namakanju, ki med drugim uvaja tudi možnost ustanovitve osuševalnega, namakalnega društva in namakalne zadruge. Na slednje se lahko prenesejo tudi lastnina, vzdrževanje in upravljanje državnih namakalnih sistemov, predlaga novela zakona. Spremembe novele zakona se nanašajo tudi na promet s kmetijskimi zemljišči in na poenostavitev strokovnih podlag za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. B. J.

 

NOVA KMETIJSKA ZAVAROVANJA V DBS

E-pošta Natisni

Deželna banka Slovenije in Agro Zavarovalnica sta lansko leto združili znanje in izkušnje pri trženju zavarovalniških produktov na področju zavarovanja posevkov in plodov. Po uspešni prvi prodajni sezoni sta ponudbo na podlagi povpraševanja kmetovalcev razširili na zavarovanje poljedelskih kultur proti suši ter zelenjave in grozdja proti gnilobi. Poprej izključno poljedelski ponudbi sta dodali še zavarovanje goveda za tveganje bolezni in nezgode. Za posamezne vrste zavarovanj zavarovalnica strankam zagotavlja ugodnosti v obliki dodatnih odškodnin. Informacija, ki bo za kmetovalce še posebej zanimiva, pa je zagotovo, da se zavarovalne premije kljub nižjim državnim subvencijam ne bodo povečale. S. V.

 

NA ZADRUŽNIH POSVETIH O UKINITVI MLEČNIH KVOT

E-pošta Natisni

Regijska izobraževanja zadružnikov, ki jih je organizirala Zadružna zveza Slovenije v vseh štirinajstih regijah, so potekala v januarju in februarju 2015. Na njih smo skupaj s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili aktualne informacije na področju kmetijstva, nove skupne kmetijske politike, programa razvoja podeželja do leta 2020 ter promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Predstavili smo poslovne podatke o poslovanju zadrug, v okviru aktualnih vsebin pa smo spregovorili o vprašanjih, ki zadevajo posamezne regije. Izpostavljeni vsebini regijskih izobraževanj zadružnikov sta bili tudi ukinitev mlečnih kvot in kako bo njihova ukinitev vplivala na trg mleka.

 

 

Fotografija: Regijsko izobraževanje za zadružnike ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije 12. februarja 2015 v Trnovski vasi

 

Več ...
 

SANDRA VUČKO OKRONANA ZA NOVO VINSKO KRALJICO

E-pošta Natisni

V letošnjem letu bo kot nova vinska kraljica predstavljala slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino naše države 26-letna absolventka mariborske Pravne fakultete iz Cvena pri Ljutomeru Sandra Vučko. »Bistvo svojega poslanstva osredotočam na en sam cilj: da bi čim več Slovencev in tujcev slišalo za naša vina in jih okusilo ter spoznalo čudovite kotičke naše lepe dežele, kakršna je med ostalimi tudi Prlekija,« pravi Sandra, ki izhaja iz vinogradniške družine in je – vsaj za sedaj – prepričana, da bo stoletno tradicijo vinogradništva nadaljevala tudi sama. »Slovenija bi morala predvsem mlade spodbujati, naj ostanejo na kmetijah in izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja vinogradništvo. Vino namreč ne pomeni le gospodarske priložnosti, temveč v sozvočju z nacionalno kulturo, krajino, kulinariko in nasploh turizmom omogoča tudi hitrejši razvoj podeželja, pokrajin in države nasploh,« je še prepričana nova vinska kraljica Slovenije. D. S.
Fotografija osebni arhiv Sandra Vučko

 

21. NOVEMBER – DAN SLOVENSKE HRANE

E-pošta Natisni

Dan slovenske hrane je 21. novembra 2014 potekal že tretjič zapored. Glavni cilji dneva slovenske hrane so podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače hrane. V okviru tega dne je potekala akcija Tradicionalni slovenski zajtrk, katere pobudnica je Čebelarska zveza Slovenije. Zajtrk v okviru tega projekta je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Finančna sredstva za njegovo izvedbo je zagotovilo kmetijsko ministrstvo. V osnovnih šolah je tako zajtrkovalo 155.000 otrok, akciji pa se je pridružilo 427 osnovnih šol in 297 vrtcev. V projektu so sodelovale tudi Zadružna zveza Slovenije in zadruge, članice zveze. V avli Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Dunajski cesti 22 v Ljubljani je ta dan potekala tržnica domačih pridelkov, na kateri so sodelovale tudi zadruge KZ Agraria Koper, KZ Selnica ob Dravi in KZ Rače. B. J.

 

DRUGI PREDLOG PRP 2014–2020 POSLAN V BRUSELJ

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku decembra 2014 v Ljubljani javno predstavilo drugi uradni predlog Programa razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije 2014–2020, ki je bil uradno poslan v potrditev Evropski komisiji v petek, 5. decembra 2014. Potrditev programa Slovenija pričakuje predvidoma februarja 2015, ko bodo izdane tudi izvedbene uredbe in ustvarjeni pogoji za črpanje evropskih sredstev. Izvajanju PRP 2014–2020 je namenjenih okoli 1,1 milijarde EUR javnih sredstev, od tega se največji delež sredstev namenja plačilom območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (265,9 milijona EUR), kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačilom (203,6 milijona EUR) in naložbam v fizična sredstva (228,1 milijona EUR), kamor sodijo naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje ter kmetijsko in gozdno infrastrukturo.
Pomembnejše vsebinske spremembe PRP 2014–2020 se nanašajo na zahteve za posamezne operacije kmetijsko-okoljskih in podnebnih ukrepov, ki so nadgrajene tako, da so bolj usmerjene v doseganje okoljskih ciljev. Spremembe so pri ekološkem kmetovanju in kmetovanju na območjih z naravnimi omejitvami ter pri ukrepu za mlade kmete. Po napovedih ministrstva bodo prvi razpisi za novi program razvoja podeželja objavljeni v letu 2015, za ukrepe, kjer so predvideni finančni instrumenti za povratna sredstva, pa nekoliko pozneje. Več o vsebini programa na http://www.program-podeželja.si. A. J.

 

NOVOSTI PRI OZNAČEVANJU ŽIVIL

E-pošta Natisni

S 13. decembrom 2014 se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Ta uredba določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t. i. alergeni), so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2004. Uredba predpisuje tudi najmanjšo velikost črk in obvezno označevanje porekla nekaterih vrst mesa. Uredba omogoča potrošniku primerno obveščenost o sestavi živil ter mu olajša prepoznavanje in izbor živil. Več na http://www.uvhvvr.gov.si/. A. J.

 

POVEČANA KOLIČINA MLEKA ZNIŽUJE CENO

E-pošta Natisni

 

Odkupna cena mleka v Sloveniji je od začetka leta 2014 v upadanju in je v oktobru 2014 franko kmet znašala 32,39 EUR/100 kg. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je nižja za 6,2 %, od februarja, ko so se cene mleka začele nižati, pa je nižja za 13,1 odstotka. Povprečna evropska cena mleka je v septembru znašala 36,34 EUR/100 kg in je od začetka leta nižja za 9 %, v primerjavi z istim lanskim obdobjem pa je nižja za 5,5 odstotka.

V primerjavi z letom 2013 se je v letu 2014 proizvodnja mleka v EU povečala za več kot 5 % zaradi ugodnih razmer na trgu. Skoraj vse države EU-28, razen Grčije, so povečale proizvodnjo mleka. Tudi na svetovnem trgu so glavni proizvajalci in izvozniki mleka in mlečnih izdelkov ZDA, Nova Zelandija in Avstralija povečali proizvodnjo. Cene mlečnih izdelkov v EU (maslo, mleko v prahu in siri) sledijo trendom nižanja odkupnih cen mleka in so pri večini mlečnih izdelkov v letošnjem letu padle tudi več kot za tretjino, poroča Evropska komisija.

Na povečano ponudbo in s tem padec cen vpliva tudi ruski embargo. Na ruski trg evropska podjetja letno izvozijo skoraj 12 milijard evrov blaga in predstavlja za agroživilski sektor Evropske unije drugi najpomembnejši trg. Promet mleka in mlečnih izdelkov z Rusijo je po podatkih Evropske komisije v letu 2013 znašal 1,3 milijarde evrov. Evropska komisija poizkuša stanje omiliti z intervencijskimi ukrepi, zato več sredstev namenja promociji in iskanju alternativnih trgov za evropski agroživilski sektor. O razmerah na trgu mleka so podrobno govorili predsedniki in direktorji zadrug na novembrskem kolegiju. Kolegija se je udeležil tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s sodelavci. Minister je zbranim predstavil usmeritve in aktivnosti pri izvajanju nove skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja do leta 2020. Načrtujejo se spremembe zakona o živinoreji in zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako spremembe koncesij v državnih gozdovih, več aktivnosti pa bo tudi na področju gozdarstva, da bi se povečala gospodarska učinkovitost v gozdu. A.J. in M. P.

 

ŠALEŠKA ZADRUGA MED NAJBOLJ INOVATIVNIMI

E-pošta Natisni

 

Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA je v začetku decembra 2014 v Bruslju organiziralo poslovni forum o inovativnosti. Na forumu so poudarili pomen finančnih inovacij za izboljšanje konkurenčnosti zadrug in članskih odnosov v zadrugah ter upravljanja s finančnimi tveganji in novih storitev za člane. Na forumu so podelili tudi nagrade za najbolj inovativne zadruge v Evropski uniji. V kategoriji predelava hrane je sodelovala tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki se je na razpis prijavila z inovativno rešitvijo sledljivosti ekološkega mesa vse od mesta izvora oziroma ekološkega rejca do končnega potrošnika, kar ji je uspelo s t. i. kodo Quick Response (QR). Slovenska zadružna predstavnica se je v svoji kategoriji uvrstila v finalni izbor štirih zadrug. Na razpisu za zadružne inovacije je v štirih kategorijah tekmovalo 25 zadrug iz celotne Evropske unije. M. P.

 

PHIL HOGAN NOV EVROPSKI KOMISAR ZA KMETIJSTVO

E-pošta Natisni

Nov evropski komisar za kmetijstvo je Phil Hogan, Irec, ki je bil od leta 2011 do nastopa funkcije evropskega komisarja za kmetijstvo irski minister za okolje in lokalne skupnosti. V letu 2013 je bil tudi predsednik Sveta okoljskih ministrov EU in tri leta predsednik Evropske ljudske stranke ministrov za okolje. Naloge in obveznosti novega evropskega komisarja za kmetijstvo bodo usmerjene predvsem v zagotavljanje, da bosta evropska kmetijska politika in razvoj podeželja spodbujala rast, investicije in nova delovna mesta, ter v poenostavitev neposrednih plačil za kmete. Pomembni izzivi bodo zagotavljati večjo energetsko učinkovitost evropskega kmetijstva in zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter ponovno ovrednotiti učinke porabe evropskih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja. Za kmetijstvo so ključne inovacije v kmetijstvu, pomembno je spodbujati in odpirati priložnosti mladim v kmetijstvu ter vzpostaviti ravnovesje v celotni živilski verigi. Poseben poudarek daje tudi zadrugam, ki so ključna obramba kmetov pred neravnovesji na globalnem trgu, zato so potrebne močne podpore. B.J. in M. P.

 

V PRIHODNJE VEČ SPODBUD ZA PRIDELAVO ŽIT

E-pošta Natisni

Prihodnje leto bo nova kmetijska politika v shemi proizvodno vezanih plačil spodbujala lastno oskrbo na področju pridelave strnih žit, je na Žitni konferenci, ki je potekala v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij 16. novembra 2014 v Ljubljani, sporočil kmetijski minister. Če se bodo kmetije odločale za pridelavo strnih žit, kot so pšenica, rž, pira, tritikala, oves, ječmen, soržica in mešanica žit, bodo v letu 2015 dobile predvidoma vrednost pomoči 114 EUR po hektarju, ob pogoju, da bodo strna žita na njivi vse do dopolnjene tehnološke zrelosti. Slovenska pridelava pšenice temelji na integrirani pridelavi, ki je okolju prijazna in daje posledično tudi višjo kakovost in zagotavlja sledljivost. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je stopnja samooskrbe za leto 2013 znašala pri žitu 54,7 %, pri pšenici pa 46 %. V Sloveniji porabimo od 800 tisoč do 1 milijon ton žita letno, zato smo v letu 2013 morali 496 tisoč ton žita uvoziti.

V Žitni verigi v Sloveniji se je odpirala vrsta vprašanj, povezanih z odkupno ceno pšenice, kriteriji odkupa pšenice, s ceno repromaterialov za pridelavo pšenice, dognojevanjem posevkov pšenice z dušikom in namena uporabe slabše kakovosti pšenice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato v začetku decembra v Ljubljani pripravilo posvet »Kakovost pšenice v žitni verigi«. Na posvetu so s strokovnjaki izmenjali izkušnje posameznih držav. Udeleženci so se seznanili s pridelavo pšenice v Avstriji, kjer jo pridelajo 1,3 milijona ton, na Madžarskem imajo posejanih 1,1 milijona hektarjev pšenice in na Hrvaškem 157.983 hektarjev pšenice. Predstavili so povprečne pridelke pšenice na hektar, odstotke uporabe certificiranega semena, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in namene uporabe pšenice ter odkupne cene. Pomembno razliko je opaziti pri trženju fitofarmacevtskih sredstev, ki se pri nas tržijo večinoma preko maloprodaje, medtem ko z njimi v sosednjih državah trgujejo na debelo. Kljub višjemu davku na dodano vrednost v sosednjih državah kot pri nas so pri njih zaščitna sredstva cenejša, zato se številni posamezniki odločajo za njihov nakup v tujini. Posebnost slovenske pridelave pšenice je tudi gnojenje pšenice, ki je povezano z nitratno direktivo, ki dovoljuje mejno vrednost za pšenico 180 kg dušika na hektar v rastni sezoni, ki ne zahteva gnojilnega načrta. Nad to vrednostjo je treba imeti gnojilni načrt, ki ga morajo kmetije, če so vključene v nadstandardne programe, obvezno izvajati. Udeleženci posveta so se seznanili tudi z dejavniki pridelave, ki vplivajo na rast pšenice, rezultati preizkušanja posameznih sort v letošnjem letu ter povezavo med kakovostjo pšenice, moke in kruha. M. A.

 

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE PODARILA JABOLKA

E-pošta Natisni

 

Na dan slovenske hrane so v vseh 85 poslovalnicah Deželne banke Slovenije strankam podarjali jabolka slovenskih kmetijskih zadrug in tako prispevali k ozaveščanju pomena domače samooskrbe ter podprli slovenske pridelovalce hrane. Banka zaradi svoje močne povezanosti s kmetijstvom in podeželjem redno sodeluje pri projektih, ki promovirajo slovensko pridelavo hrane. Ob tej priložnosti so pripravili tudi posebno varčevalno akcijo z ugodnejšimi obrestnimi merami ob sklenitvi novega dolgoročnega depozita nad dve leti, ki so jo izkoristile številne stranke. S. V.

 

KMETICA LETA JE KOROŠICA MILKA PODRIČNIK

E-pošta Natisni

Slovenska kmetica leta 2014 je 52-letna Milka Podričnik z Loma nad Mežico. Častni naziv ji je ob svetovnem dnevu kmetic podelila Zveza kmetic Slovenije na prireditvi v Zagorju ob Savi. Milka Podričnik, ki je na pridobljen naziv zelo ponosna, se je z izbrancem Jurijem leta 1982 poročila na hribovsko kmetijo, ki ima 17 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin, v hlevih več govedi in konja, v svinjaku pa občasno do deset pujsov. Prav na Podričnikovi kmetiji raste najdebelejša trta v Sloveniji, ki po obsegu meri kar 109 centimetrov. Sicer pa je bila gospa Milka še kot mlada kmetica pobudnica, nato pa vrsto let tudi predsednica in aktivna članica lokalnega društva kmetic Mežiške doline, ki zdaj šteje 300 članic. Je tudi članica izvršilnega odbora v Zvezi kmetic Slovenije. »Zaradi narave kmetijskega dela smo članice našega društva najbolj dejavne v hladnih mesecih, ko pripravimo vrsto tečajev, predavanj, predstavitev izdelkov, sankaško tekmovanje, izlete, nastopamo tudi s svojim zborom Vesele kmetice. Poleti pa se družimo na piknikih, hodimo na strokovne ekskurzije in organiziramo letovanje,« je o pestri dejavnosti lokalnega društva ponosno povedala slovenska kmetica leta. Zelo kritično pa je spregovorila o obremenjenosti sodobnih kmetic. Fizično delo jim je zaradi strojev res olajšano, poudarja Milka Podričnik, so pa zato dobesedno zasute s papirji, ki so jih dolžni izpolnjevati na kmetijah in s katerimi so večinoma obremenjene prav kmetice. »Že dostikrat smo opozorile na to vprašanje, a za sedaj brez uspeha. Ker slišimo napovedi, da bo v prihodnje treba na kmetijah izpolnjevati še več papirjev, državo že zdaj resno pozivamo, naj postopke poenostavi in nam delo s papirji olajša.« D. S.

 

BORIS URANJEK JE INOVATIVNI MLADI KMET

E-pošta Natisni

Zveza slovenske podeželske mladine je oktobra v Železnikih v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije organizirala že 8. izbor inovativna mlada kmetica, inovativni mladi kmet. Zmagovalec Boris Uranjek prihaja iz izletniške in ekološke kmetije Uranjek, ki jo je v letu 2009 prevzel kot mladi prevzemnik in obenem začel pridelovati večje količine ekološke zelenjave, kar je vodilo do vključitve v partnersko kmetovanje, prek katerega oskrbuje okoli 35 strank. V letu 2010 se je odločil, da pusti službo in ustvari svoje delovno mesto na kmetiji. Odprl je butično prodajalno, v kateri ponuja svoje izdelke in izdelke okoliških kmetij, ki jim prepoznavnost daje zelena embalaža.

Zaživela pa je tudi spletna trgovina. Na Borisovi kmetiji Pri Baronu se na inovativen način lotevajo tudi ekološkega turizma, njegov cilj pa je, da v prihodnje celotna kmetija preide na kmetovanje po načelih permakulture.

Več ...
 

NA LETOŠNJIH PRILOŽNOSTNIH KOVANCIH JANEZ PUHAR IN BARBARA CELJSKA

E-pošta Natisni

Republika Slovenija je letos izdala spominske in zbirateljske kovance, ki obeležujejo 200-letnico rojstva fotografa Janeza Puharja in 600. obletnico kronanja Barbare Celjske. Kovanci obeh izdaj ter zbirka kovancev z letnico kovanja 2014, ki jo izdaja Banka Slovenije, so od konca novembra ekskluzivno naprodaj v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije.

Puharjevi zbirateljski zlatnik in srebrnik lahko kupite za 320 EUR oziroma 40 EUR, trievrski dvokovinski kovanec za 3 EUR, njegovo različico v tehniki visokega sijaja pa za 10 EUR. Spominski dvoevrski kovanec Barbare Celjske je naprodaj za 2 EUR, v tehniki visokega sijaja za 9 EUR, zbirka kovancev 2014 Banke Slovenije pa je na prodaj za 25 EUR oziroma za 40 EUR v proof izvedbi. Za priložnostne kovance se že dolgo ne zanimajo le numizmatiki. Vse večkrat se podarjajo ob osebnih praznikih, kot so rojstvo, matura ali rojstni dan, ali na poslovnih srečanjih, pravijo v Deželni banki Slovenije. S. V.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij