BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

DAN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

E-pošta Natisni

Vlada RS je oktobra 2012 sprejela sklep, da vsak tretji petek v mesecu novembru razglasi za dan slovenske hrane. Ta dan bo letos v petek, 21. Novembra 2014. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in partnerji bodo tudi letos ta dan obeleževali z aktivnostmi, ki bodo vzpodbujale razmišljanje in delovanje v smeri lokalne samooskrbe ter ozaveščale najširšo javnost o pomenu lokalno pridelane hrane. Med te aktivnosti sodi tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil že nekajkrat uspešno izveden. Pokroviteljstvo nad projektom Tradicionalni slovenski zajtrk je letos prevzel predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Zajtrk v okviru tega projekta je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka.

 

ZADRUGE IN ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE NA SEJMU AGRA 2014

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije, zadruge in zadružna podjetja tudi letos sodelujejo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni od 23. do 28. avgusta 2014. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije v hali B se s sloganom »Zadruge za podeželje« predstavljajo kmetijske in gozdarske zadruge z bogato ponudbo svojih izdelkov. Obiskovalci lahko okušajo mesne, mlečne, zelenjavne in sadne dobrote zadrug, ki so visoke kakovosti ter pridelane in predelane v lokalnem okolju, spoznajo vina zadružnih vinskih kleti in si približajo dejavnosti, ki jih za člane in širše podeželje opravljajo zadruge. V hali B razstavljajo tudi Deželna banka Slovenije, Časopisno-založniška družba Kmečki glas, Semenarna Ljubljana, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in drugi. B. J.

Dan zadružnikov je sreda, 27. avgust 2014
Na sejmu AGRA je sreda tradicionalno dan slovenskih zadružnikov. Osrednja prireditev dneva zadružnikov v sredo, 27. avgusta 2014, bo svečana podelitev priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam, ki se bo začela ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, dr. Miro Cerar, mandatar nove Vlade RS, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bo predstavila Kmetijska zadruga Vipava, ki letos praznuje 120-letnico uspešnega delovanja.
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE

Letno priznanje za prispevek k razvoju zadružništva prejmejo:

  • JANEZ ALBREHT, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge M Sora Žiri
  • JANKO ARLIČ, na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina
  • BORIS BOLČIČ, na predlog Kmetijske zadruge Agraria Koper
  • BENJAMIN ČEBRON, na predlog Kmetijske zadruge Vipava
  • MARIJAN ČUČEK, na predlog Kmetijske zadruge Lenart
  • DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA GORNJA RADGONA, na predlog upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije
  • JOŽE HEDL, na predlog Perutninarske zadruge Ptuj
  • FRANC KALAN, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka
  • BRANKO KOROŠEC, na predlog Kmetijske zadruge Ptuj
  • ROBERT KOROŠEC, na predlog Kmetijske zadruge Domžale
  • VINKO KRIŽMAN, na predlog Kmetijske zadruge Ig
  • ANTON KUKENBERGER, na predlog Kmetijske zadruge Trebnje
  • DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA IN DEKLET NA PODEŽELJU MEDVODE, na predlog Kmetijske zadruge Medvode
  • JURIJ NOVAK, na predlog Hmezad Kmetijske zadruge Braslovče
  • IVO OREHOVEC, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Kamnik
  • STANISLAV PLEJ, na predlog Splošne kmetijske zadruge Črenšovci
  • JOŽE STARC, na predlog Kmečke zadruge Krško
  • JOŽE ŠABEC, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Pivka
  • IVO VERČKOVNIK, na predlog Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenj Gradec

Priznanje za trajen prispevek k razvoju zadružništva prejme:

  • FRANC PRIBOŽIČ, na predlog Kmetijske zadruge Brežice

Priznanje ob posebni priložnosti prejme zadruga:

  • KMETIJSKA ZADRUGA VIPAVA – za 120 let delovanja

Nagrajencem in nagrajeni zadrugi iskreno čestitamo!

 

ZADRUGE IN ZADRUŽNA PODJETJA PREJEMNICE ODLIČIJ NA SEJMU AGRA

E-pošta Natisni

Pod okriljem mednarodnega kmetijskega sejma AGRA v Gornji Radgoni potekajo ocenjevanja izdelkov. Zadruge in zadružna podjetja so s svojimi izdelki sodelovala na 28. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, 35. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov ter 40. državnem ocenjevanju vin – Vino Slovenije Gornja Radgona. V nadaljevanju vam predstavljamo šampione, ki so jih prejele zadružne mlekarne, ter zlate medalje za meso in mesne izdelke zadrug in vina zadružnih vinskih kleti. Ostale medalje, ki so jih prejele zadruge, druga podjetja in kmetije, si lahko ogledate na spletni strani Pomurskega sejma www.pomurski-sejem.si.

Na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov so tri slovenske zadružne mlekarne prejele naziv šampion. Mlekarna Celeia je prejela šampiona za Desert – jogurtova smetana s čokolado, 8 % m.m., in za Desert – jogurt z vanilijo, 6 % m.m. Mlekarna Planika je prejela šampiona za sirotko. Pomurske mlekarne pa so prejele šampiona za Ljutomersko maslo in Slovensko čajno maslo, mleko v prahu, Čokoladno mleko in UHT homogenizirano sladko smetano, 33 % m.m..

Zlato medaljo za tržno ponudbo na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je prejela zadruga Rače za Zorjeno govejo pljučno.

Na ocenjevanju vin Vino Slovenije Gornja Radgona so zadružne vinske kleti prejele številne medalje. Zlate medalje so prejele Agroind Vipava 1894 za Rumeni muškat 2013, Kmečka zadruga Krško za Modro frankinjo 2012, Kmetijska zadruga Metlika za Kolednik laški rizling 1999, za Kolednik 2009, Kolednik sauvignon 2009, Kolednik 2009 in za Metliško črnino PTP 2012. Zlato medaljo sta prejeli še Vinakras z.o.o. Sežana za Teranton 2009 in Izbrani teran PTP 2013 in Vinska klet Goriška Brda za Merlot Bagueri 2009 in za Cabernet sauvignon Bagueri 2010. B. J.

 

TRADICIONALNO SVEŽ V MEDNARODNEM LETU DRUŽINE IN DRUŽINSKEGA KMETOVANJA

E-pošta Natisni

Sejem AGRA se letos od 23. do 28. avgusta v Gornji Radgoni dvainpetdesetič zapovrstjo potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji in sosedski regiji štirih držav. Na 68.300 m2 se predstavlja 1750 razstavljavcev iz 29 držav. Sejem ponuja najvidnejše svetovne znamke kmetijske, gozdarske in vinogradniške tehnike, opreme za živilskopredelovalno industrijo in vinarstvo, vrhunska živila in vina, kmetijske gradnje, obnovljive vire energije, semena ter sredstva za prehrano in nego živali in rastlin. Predstavljajo se tuje države in najpomembnejše slovenske institucije. Tržnice AGRA ponujajo hrano iz naše bližine. Gozdarstvo še posebej poudarjajo zanimive prireditve in svetovanja pri izbiri opreme. Na voljo so nasveti s področja kmetijstva in energetske prenove objektov.

Pestro sejemsko dogajanje bogatijo še razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, govedi pasem priznanih rejskih organizacij v Sloveniji, izbrane živali Rinderzucht Steiermark Avstrija, konjev slovenske hladnokrvne pasme, prašičev, drobnice, čebelarstva, malih živali, rib ter kraških ovčarjev. Organizirano je strokovno vodenje po cvetočih poljih avtohtone slovenske ajde, ogledate si lahko 60 kvadratnih metrov velik Gain samooskrbni družinski ekološki vrt, vzorčni nasad gensko nespremenjene soje, permakulturni vrt, sadovnjak starih sort jabolk, demonstracijski vrt z več kot 300 rastlinami ter gozdno-parkovni nasad. Udeležencem je namenjenih več kot 150 strokovnih, poslovnih in družabnih srečanj, med njimi tudi predstavitve in pokušnje z vrhunskimi kuharji v Agrini kuhinji, degustacije jubilejnega 40. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona in drugih nagrajenih živil, srečanje družinskih kmetij, revije živali, v soboto pa tudi prvi Festival piva. Svež program sejemskega dogajanja si oglejte na: www.pomurski-sejem.si

 

MEDNARODNI ZADRUŽNI DAN 2014

E-pošta Natisni

Prvo soboto v juliju smo obeležili 92. mednarodni zadružni dan ICA in 20. mednarodni dan Združenih narodov. Osrednja tema sporočila, ki ga vsako leto ob praznovanju mednarodnega zadružnega dne pripravi Mednarodna zadružna zveza (ICA), je bila: »Zadruge in zadružna podjetja dosegajo trajnostni razvoj za vse«.
Izmed vrednot in načel, na katerih temelji zadružni način organiziranja, je ICA v letošnjem sporočilu izpostavila eno od temeljnih vrednot zadružništva – skrb za skupnost in skupno dobro. Delovanje in vizija zadrug sta usmerjena v trajnostno varovanje ustreznih življenjskih razmer za skupnost. Trajnostni razvoj danes združuje okoljske, gospodarske in socialne vidike in prav zadruge imamo lahko za predhodnice sodobnega sonaravnega razvoja. Zadruge so tako v preteklosti kot danes ljudem omogočile dostop do blaga in storitev brez izkoriščanja. To pomeni, da delujejo v skladu z nizom vrednot in načel, ki vodijo k trajnostnemu razvoju. S postavitvijo človeških potreb v središče delovanja so zadruge dober odgovor na današnjo krizo trajnostnosti, saj skrbijo za skupno dobro in delujejo v smeri skupnih vrednot.
F. A. in B. J.

 

SANACIJA POSLEDIC ŽLEDOLOMA

E-pošta Natisni

Po nekaterih ocenah je danes v gozdovih še okoli 80 % zaradi žleda poškodovanih dreves, zlasti listavcev. Na trgu je trenutno veliko lesne mase, najbolj pa je problematično trženje manj kakovostnega lesa. Kmetijsko-gozdarske zadruge pomagajo svojim članom tako pri spravilu kot tudi pri prodaji lesa in so v večini primerov od svojih članov odkupile ves ponujeni les. Pri tem pa se zadruge srečujejo s številnimi težavami, kot so nizke cene slabšega lesa, ki ne pokrivajo stroškov, in s plačilno nedisciplino odjemalcev lesa. Zaradi zasičenosti trga in nizkih cen zadružniki opozarjajo na možnost, da velika količina lesa ne bo pospravljena iz gozda in bo posledično zgnila oziroma propadla. Razmisliti je treba tudi o večjih spodbudah gospodinjstvom, da preidejo na ogrevanje z lesno biomaso, saj je ekonomsko najracionalnejša poraba manj kakovostnega lesa na mikro lokalni ravni.

V juliju 2014 je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Generalnim konzulatom RS v Münchnu potekala poslovna konferenca na Bavarskem, ki so se je udeležili tudi predstavniki zadrug, da bi našli poslovne priložnosti z nemškimi združenji, ki zastopajo tako odkupovalce hlodovine kot tudi lesnopredelovalne obrate. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pa je vzpostavila internetni portal za lažji pretok informacij za sanacijo žledoloma. Portal je dostopen na www.zledolom.kgzs.si. M. P. in B. J.

 

REKORDNO POZNA ŽETEV

E-pošta Natisni

Slovenski kmetje so jeseni posejali pšenico na približno 41.000 ha, največ v Pomurju in Podravju. Obilne padavine v juliju so žetev ozimnih in jarih žit prestavile v avgust. Letošnje vreme ni prizaneslo nobeni regiji, zato je žetev praktično po vsej Sloveniji potekala pozneje kot v preteklih letih. Pridelovalci ocenjujejo, da je letošnja letina pšenice kakovostno pa med najslabšimi, količinsko pa dokaj dobra. Po prvih ocenah je pšenice razreda B2 – pod 12,5 % beljakovin in razreda C – pod 11,5 % beljakovin skoraj polovica. Pšenica, pridelana v Sloveniji, temelji na integrirani pridelavi, ki je okolju prijazna, daje posledično tudi višjo kakovost in zagotavlja sledljivost oziroma prehransko varnost ter ni primerljiva s cenejšo pšenico iz drugih držav oziroma moko, pripeljano iz drugih držav. M. A.

 

PRIČAKUJEJO POVPREČEN PRIDELEK HMELJA

E-pošta Natisni

»Če bo vreme v naslednjih dneh količkaj ugodno, bo slovenski pridelek hmelja po lanski zelo slabi letini, ko smo pridelali le 1300 ton hmelja, vsaj povprečen in bo presegel količino 2000 ton,« napoveduje svetovalka in specialistka za hmeljarstvo s celjskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Friškovec. Pridelek hmelja je že junija zmanjšalo neurje, ki je prizadelo hmeljske nasade na Koroškem, zadnje deževje pa je tako omajalo dve hmeljski žičnici na 13 hektarih površin, da sta padli in s tem uničili pridelek. Friškovčeva pričakuje, da se bo obiranje hmelja pričelo kmalu po 20. avgustu, ko bo dozorel savinjski golding.
V dneh, ko hmelj še dozoreva, pa so slovenski hmeljarji v Braslovčah proslavili 52. Dan hmeljarjev. Na njem so za novega hmeljskega starešino imenovali Ivana Janka Bizjaka iz Gotovelj, za novo hmeljsko princeso pa okronali Barbaro Bosnar iz Gotovelj. D.S.

 

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ S 25-LETNO TRADICIJO

E-pošta Natisni

Državna razstava Dobrote slovenskih kmetij je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot v Sloveniji, ki že 25. leto zapored prikazuje stoletno izvirno kulinarično podobo slovenskega podeželja.

Letos je na prireditvi sodelovalo več kot 650 kmetij iz Slovenije in zamejstva s 1230 izdelki. Pred razstavo potekajo ocenjevanja izdelkov in najboljši med njimi prejmejo priznanja. Označeni izdelki so zagotovilo kakovosti in kmetije s pridom označujejo nagrajene izdelke, ki jih tržijo z znaki kakovosti, zlatimi, srebrnimi in bronastimi nalepkami »Dobrote slovenskih kmetij".

Več ...
 

ZADRUŽNIKI O GOZDARSKI PROBLEMATIKI

E-pošta Natisni

Zadružniki so se sredi aprila 2014 zbrali na 42. Rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, kjer so med drugim sprejeli letno poročilo za leto 2013 in plan dela za letošnje leto ter za novega nadomestnega člana upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije namesto Vinka Buta izvolili Antona Kuzmana. Zadružniki so večji del razprave na občnem zboru namenili težavam s trženjem lesa, poškodovanega po žledolomu. Poudarili so, da je treba zagotoviti ugodne finančne vire za odkup poškodovanega lesa in njegovo plasiranje na tuje trge ter poskrbeti za odpiranje prodajnih kanalov za prodajo lesa zunaj meja Slovenije in EU. V okviru danih pobud je potekalo srečanje zadružnikov s predstavniki EKO sklada in ministrom mag. Dejanom Židanom, kjer so se udeleženci seznanili z možnostmi, ki jih ponuja Eko sklad v okviru svoje dejavnosti, zlasti z možnostmi za pridobitev kreditov Eko sklada, saj je sklad do 30. junija 2014 podaljšal rok že objavljenega Javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 50PO13, na podlagi katerega je bilo razpisanih 24 milijonov evrov ugodnih kreditov, nerazdeljenih pa je še okrog 15 milijonov evrov. Na našo pobudo, da se odprejo novi trgi za plasma presežkov gozdnih lesnih sortimentov, je v začetku maja v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo in okolje potekal sestanek z nemško-slovensko gospodarsko zbornico, da bi poiskali priložnosti in interes nemških podjetij na Bavarskem za dolgoročnejši nakup lesa. Pomoč pri ustvarjanju trga za lesne proizvode in storitve v Sloveniji in tujini je tekla tudi v okviru prireditev v tednu med 12. in 18. majem 2014 v Cankarjevem domu. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je vzpostavila internetno stran www.zledolom.kgzs.si, ki omogoča izmenjavo informacij za sanacijo žledoloma. A. J.

 

LEGACOOP ZA SODELOVANJE S SLOVENSKIMI ZADRUGAMI

E-pošta Natisni

Zadružno zvezo Slovenije je v začetku maja obiskala delegacija italijanskih zadružnikov, predstavnikov Legacoop, Legacoop agroalimentare in Cooperativa Agricola Cesenate. Obisk je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju zadružnih organizacij v Italiji in Sloveniji ter iskanju možnosti za sodelovanje med organizacijami. A. J.

 

ROK DAMIJAN NOVI PREDSEDNIK ZSPM

E-pošta Natisni

Skupščina Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je v marcu 2014 izvolila novo vodstvo. Za predsednika ZSPM je bil izmed dveh kandidatov z veliko podporo izvoljen Rok Damijan, ki je na vprašanje, kakšni so cilji ZSPM, povedal: »Vzpostaviti želim dobro in kreativno vzdušje v glavnem odboru in v delovnih skupinah zveze. Na novo smo ustanovili skupino za mlade kmete in kmetijsko politiko, ki aktivno sodeluje pri pogajanjih za programsko obdobje 2015–2020. Preoblikovati želimo statut in ga prilagoditi aktualnim standardom in razmeram. Prizadeval si bom za transparentnost dela in delo zveze skušal približati vsem društvom, da bodo začutili pripadnost in odgovornost, ki jo kot mladi podeželani nosijo.« ZSPM združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. Ima več kakor 3.000 članov in je v lanskem letu praznovala 20 let delovanja. R. D.
Fotografija: arhiv ZSPM

 

USKLAJEVANJE UKREPOV PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA 2014–2020

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v zaključni fazi priprave končnega Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, ki bo predvidoma v juniju formalno posredovan Evropski komisiji. Do takrat želi ministrstvo še enkrat pregledati vsebino posameznih ukrepov in jo uskladiti s socialnimi partnerji. V okviru usklajevalnih sestankov je zveza predstavila vrsto predlogov in pobud, s katerimi želi spodbuditi razvoj zadružne oblike povezovanja ter razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. B. J.

 

NOVOSADSKI SEJEM VSE BOLJ PREPOZNAVEN

E-pošta Natisni

V Novem Sadu je od 20. do 26. maja 2014 potekal Mednarodni kmetijski sejem, ki sodi med pet vodilnih sejmov v Evropi. Letošnji sejem, 81. po vrsti, so zaznamovale katastrofalne poplave v Srbiji, a je kljub temu na ogled postavil vrsto novosti, bogato izbiro kmetijske mehanizacije, organizirana je bila nacionalna razstava govedi, posebno pozornost so namenili ekološki pridelavi. Na letošnjem sejmu, katerega država partnerka je bila Nizozemska, je sodelovalo več kot 1500 razstavljavcev iz 60 držav, sejem pa so obiskali tudi predsednik Državnega sveta RS, Mitja Bervar, predstavniki slovenskega zadružnega sistema, ki so se med drugim srečali tudi z Majo Gojković, predsednico Narodne skupščine Republike Srbije. A. J.

 

ZADRUGE ZAGOTAVLJAJO KAKOVOSTNO OSKRBO Z REPROMATERIALI

E-pošta Natisni

V Berlinu je 14. in 15. maja 2014 potekal poslovni forum, ki ga je organiziralo predsedstvo COGECA na temo oskrbe z repromateriali. Sodelovali so ugledni mednarodni profesorji in predsedniki zadružnih podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo članov z repromaterialom. Stalno povečevanje števila prebivalcev, naraščajoče povpraševanje po hrani ter s tem večanje produktivnosti in intenzivnosti v kmetijski pridelavi in predelavi, ki zahteva stalne inovacije in nova vlaganja, so trendi, ki so prisotni po vsem svetu. Vse večji sta globalizacija trgov in liberalizacija svetovne trgovine, ki zahteva večjo konkurenčnost pridelovalcev, vse močnejši je vpliv kapitala. Večja intenzivnost kmetijske pridelave je nujna zaradi omejenih površin za pridelavo, vse bolj postajata pereča problema globalnega segrevanja in varnosti hrane. Evropska unija je največja uvoznica hrane in druga največja svetovna izvoznica hrane, zato bodo rezultati pogajanj EU s tretjimi državami izjemno pomembni. Organiziranost živilske verige pomembno vpliva na učinkovitost in uspešnost posameznih kmetij, zadrug, podjetij in celotnega gospodarstva. Oskrba z repromateriali, ki je v posameznih državah članicah zelo različno urejena, je ključna za razvoj kmetijstva in pridelave hrane. Zadruge v Evropski uniji imajo pomembno vlogo pri oskrbi kmetij z repromateriali, zagotavljajo dostop do najboljših surovin, strojev, gnojil, krme in energije po sprejemljivih cenah ter zagotavljajo kakovostno svetovanje in storitve za člane.

Svoje izkušnje, težave, strategijo in odzive na spremenjene okoliščine so na forumu predstavila ugledna zadružna podjetja, BayWa iz Nemčije, Vivescia iz Francije, Agrifirm iz Nizozemske, Agriteam iz Italije in Cooperativa Agricola Dobrogea Sud iz Romunije. Udeleženci so prvi dan obiskali prevzemni center za žita ter pripravo krmnih mešanic in umetnih gnojil v Fürstenwaldu, ki je v lasti in upravljanju zadruge AGRAVIS. A. J. in M. P.

 

ZAKON O PROMOCIJI KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV

E-pošta Natisni

KAJ ŽELIMO DOSEČI S PROMOCIJO?

V Sloveniji imamo možnosti, da pridelamo dovolj hrane za lastno samooskrbo, obenem pa se moramo potruditi, da tisto hrano, ki jo pridelamo in je kakovostna, dobro prodamo.

S promocijskimi aktivnostmi in informiranjem, ki ga izvaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), se počasi povečuje zaupanje potrošnikov v lokalno hrano. Potrošniki so vedno bolj pozorni na izvor surovine. Pomembno jim je tudi, da je hrana pridelana in predelana v Sloveniji.

Da bi potrošnik med množico prehranskih proizvodov lažje prepoznal kakovostne, v Sloveniji pridelane in predelane prehranske proizvode, je treba te proizvode tudi ustrezno izpostaviti. V ta namen je bila letos v Zakonu o kmetijstvu vzpostavljena nova shema kakovosti »izbrana kakovost«, v katero se bo po pričakovanju lahko vključilo največ slovenskih prehranskih proizvodov do sedaj. Od te nove sheme si veliko obetajo pridelovalci in predelovalci hrane v Sloveniji, saj bodo v tej shemi proizvodi tudi ustrezno označeni in promovirani, kot to določa Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Več ...
 

VABILO NA 41. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV

E-pošta Natisni

»ZADRUGE ZA PODEŽELJE«
Portorož, Grand hotel Bernardin
11. in 12. marec 2014


Letos bo v Portorožu potekal že enainštirideseti tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. Kmetje in zadruge zagotavljamo oskrbo prebivalstva s kakovostno domačo hrano ter skrbimo za obdelano in poseljeno podeželje. Pri tem nam osnovne smernice delovanja določa skupna kmetijska politika, ki je s sporazumom držav članic dobila nove cilje, ki jih želimo doseči do leta 2020. Poslovno okolje ob vedno večjih okoljskih, demografskih in ekonomskih izzivih zahteva od kmetov in zadrug, da proizvajamo več in kakovostnejše proizvode na trajnostni način, da pridobimo večjo dodano vrednost in da zagotovimo ekonomsko stabilnost svojim članom. Z letošnjim posvetom želimo predstaviti okvire našega delovanja, ki jih usmerjajo različne politike in vse pogostejši naravni pojavi, ter poudariti pomembno vlogo zadrug na podeželju pri lokalni ponudbi hrane in drugih dejavnosti, ki jih zadruge izvajamo v lokalnem okolju.

Naše vabilo velja zadružnikom, predsednikom in članom upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug, predstavnikom slovenske živilsko-predelovalne industrije, predstavnikom upravnih enot in občin, državnih organov, zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine in vsem, ki vam je zadružništvo blizu.

Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

Posvet odpira vsebine, od katerih bo odvisna naša prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte prihodnost ter predstavite svoje predloge in zamisli.

 

ŽLEDOLOM IN SNEGOLOM PRIZADELA VEČJI DEL SLOVENSKIH GOZDOV

E-pošta Natisni

Narava in vreme sta nam po februarski ujmi z žledolomom in snegolomom pustila katastrofalne posledice in škodo neizmernih razsežnosti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini 500.000 ha, kar je več kakor 40 % celotne površine gozda v Sloveniji. Trenutna ocena poškodovane lesne mase v gozdovih je za 7 milijonov kubičnih metrov lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih, končne ocene pa bodo znane, ko bodo gozdarji na terenu ocenili škodo. V večji meri so prizadeti listavci, manj iglavci. Najhuje je na Notranjskem, na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje, na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju in v Poljanski dolini. Najmanjši delež poškodovanih gozdov je na obalno-kraškem, jugovzhodnem in subpanonskem območju vzhodne Slovenije.

 

 

Fotografija: Avtor Tone Jerič

O razsežnosti škode govori podatek Zavoda za gozdove Slovenije, da je bilo doslej največ poškodovanega drevja po žledolomu v kombinaciji s snegolomom na prehodu leta 1996 v leto 1997, ko je bilo evidentiranih 870.000 m3 poškodovanega drevja. Letošnji obseg po žledu poškodovanega gozda pa presega skupno količino vsega v žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih petdesetih letih.

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij