30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

ROK DAMIJAN NOVI PREDSEDNIK ZSPM

E-pošta Natisni

Skupščina Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je v marcu 2014 izvolila novo vodstvo. Za predsednika ZSPM je bil izmed dveh kandidatov z veliko podporo izvoljen Rok Damijan, ki je na vprašanje, kakšni so cilji ZSPM, povedal: »Vzpostaviti želim dobro in kreativno vzdušje v glavnem odboru in v delovnih skupinah zveze. Na novo smo ustanovili skupino za mlade kmete in kmetijsko politiko, ki aktivno sodeluje pri pogajanjih za programsko obdobje 2015–2020. Preoblikovati želimo statut in ga prilagoditi aktualnim standardom in razmeram. Prizadeval si bom za transparentnost dela in delo zveze skušal približati vsem društvom, da bodo začutili pripadnost in odgovornost, ki jo kot mladi podeželani nosijo.« ZSPM združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. Ima več kakor 3.000 članov in je v lanskem letu praznovala 20 let delovanja. R. D.
Fotografija: arhiv ZSPM

 

USKLAJEVANJE UKREPOV PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA 2014–2020

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v zaključni fazi priprave končnega Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, ki bo predvidoma v juniju formalno posredovan Evropski komisiji. Do takrat želi ministrstvo še enkrat pregledati vsebino posameznih ukrepov in jo uskladiti s socialnimi partnerji. V okviru usklajevalnih sestankov je zveza predstavila vrsto predlogov in pobud, s katerimi želi spodbuditi razvoj zadružne oblike povezovanja ter razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. B. J.

 

NOVOSADSKI SEJEM VSE BOLJ PREPOZNAVEN

E-pošta Natisni

V Novem Sadu je od 20. do 26. maja 2014 potekal Mednarodni kmetijski sejem, ki sodi med pet vodilnih sejmov v Evropi. Letošnji sejem, 81. po vrsti, so zaznamovale katastrofalne poplave v Srbiji, a je kljub temu na ogled postavil vrsto novosti, bogato izbiro kmetijske mehanizacije, organizirana je bila nacionalna razstava govedi, posebno pozornost so namenili ekološki pridelavi. Na letošnjem sejmu, katerega država partnerka je bila Nizozemska, je sodelovalo več kot 1500 razstavljavcev iz 60 držav, sejem pa so obiskali tudi predsednik Državnega sveta RS, Mitja Bervar, predstavniki slovenskega zadružnega sistema, ki so se med drugim srečali tudi z Majo Gojković, predsednico Narodne skupščine Republike Srbije. A. J.

 

ZADRUGE ZAGOTAVLJAJO KAKOVOSTNO OSKRBO Z REPROMATERIALI

E-pošta Natisni

V Berlinu je 14. in 15. maja 2014 potekal poslovni forum, ki ga je organiziralo predsedstvo COGECA na temo oskrbe z repromateriali. Sodelovali so ugledni mednarodni profesorji in predsedniki zadružnih podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo članov z repromaterialom. Stalno povečevanje števila prebivalcev, naraščajoče povpraševanje po hrani ter s tem večanje produktivnosti in intenzivnosti v kmetijski pridelavi in predelavi, ki zahteva stalne inovacije in nova vlaganja, so trendi, ki so prisotni po vsem svetu. Vse večji sta globalizacija trgov in liberalizacija svetovne trgovine, ki zahteva večjo konkurenčnost pridelovalcev, vse močnejši je vpliv kapitala. Večja intenzivnost kmetijske pridelave je nujna zaradi omejenih površin za pridelavo, vse bolj postajata pereča problema globalnega segrevanja in varnosti hrane. Evropska unija je največja uvoznica hrane in druga največja svetovna izvoznica hrane, zato bodo rezultati pogajanj EU s tretjimi državami izjemno pomembni. Organiziranost živilske verige pomembno vpliva na učinkovitost in uspešnost posameznih kmetij, zadrug, podjetij in celotnega gospodarstva. Oskrba z repromateriali, ki je v posameznih državah članicah zelo različno urejena, je ključna za razvoj kmetijstva in pridelave hrane. Zadruge v Evropski uniji imajo pomembno vlogo pri oskrbi kmetij z repromateriali, zagotavljajo dostop do najboljših surovin, strojev, gnojil, krme in energije po sprejemljivih cenah ter zagotavljajo kakovostno svetovanje in storitve za člane.

Svoje izkušnje, težave, strategijo in odzive na spremenjene okoliščine so na forumu predstavila ugledna zadružna podjetja, BayWa iz Nemčije, Vivescia iz Francije, Agrifirm iz Nizozemske, Agriteam iz Italije in Cooperativa Agricola Dobrogea Sud iz Romunije. Udeleženci so prvi dan obiskali prevzemni center za žita ter pripravo krmnih mešanic in umetnih gnojil v Fürstenwaldu, ki je v lasti in upravljanju zadruge AGRAVIS. A. J. in M. P.

 

ZAKON O PROMOCIJI KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV

E-pošta Natisni

KAJ ŽELIMO DOSEČI S PROMOCIJO?

V Sloveniji imamo možnosti, da pridelamo dovolj hrane za lastno samooskrbo, obenem pa se moramo potruditi, da tisto hrano, ki jo pridelamo in je kakovostna, dobro prodamo.

S promocijskimi aktivnostmi in informiranjem, ki ga izvaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), se počasi povečuje zaupanje potrošnikov v lokalno hrano. Potrošniki so vedno bolj pozorni na izvor surovine. Pomembno jim je tudi, da je hrana pridelana in predelana v Sloveniji.

Da bi potrošnik med množico prehranskih proizvodov lažje prepoznal kakovostne, v Sloveniji pridelane in predelane prehranske proizvode, je treba te proizvode tudi ustrezno izpostaviti. V ta namen je bila letos v Zakonu o kmetijstvu vzpostavljena nova shema kakovosti »izbrana kakovost«, v katero se bo po pričakovanju lahko vključilo največ slovenskih prehranskih proizvodov do sedaj. Od te nove sheme si veliko obetajo pridelovalci in predelovalci hrane v Sloveniji, saj bodo v tej shemi proizvodi tudi ustrezno označeni in promovirani, kot to določa Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Več ...
 

VABILO NA 41. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV

E-pošta Natisni

»ZADRUGE ZA PODEŽELJE«
Portorož, Grand hotel Bernardin
11. in 12. marec 2014


Letos bo v Portorožu potekal že enainštirideseti tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. Kmetje in zadruge zagotavljamo oskrbo prebivalstva s kakovostno domačo hrano ter skrbimo za obdelano in poseljeno podeželje. Pri tem nam osnovne smernice delovanja določa skupna kmetijska politika, ki je s sporazumom držav članic dobila nove cilje, ki jih želimo doseči do leta 2020. Poslovno okolje ob vedno večjih okoljskih, demografskih in ekonomskih izzivih zahteva od kmetov in zadrug, da proizvajamo več in kakovostnejše proizvode na trajnostni način, da pridobimo večjo dodano vrednost in da zagotovimo ekonomsko stabilnost svojim članom. Z letošnjim posvetom želimo predstaviti okvire našega delovanja, ki jih usmerjajo različne politike in vse pogostejši naravni pojavi, ter poudariti pomembno vlogo zadrug na podeželju pri lokalni ponudbi hrane in drugih dejavnosti, ki jih zadruge izvajamo v lokalnem okolju.

Naše vabilo velja zadružnikom, predsednikom in članom upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug, predstavnikom slovenske živilsko-predelovalne industrije, predstavnikom upravnih enot in občin, državnih organov, zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine in vsem, ki vam je zadružništvo blizu.

Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

Posvet odpira vsebine, od katerih bo odvisna naša prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte prihodnost ter predstavite svoje predloge in zamisli.

 

ŽLEDOLOM IN SNEGOLOM PRIZADELA VEČJI DEL SLOVENSKIH GOZDOV

E-pošta Natisni

Narava in vreme sta nam po februarski ujmi z žledolomom in snegolomom pustila katastrofalne posledice in škodo neizmernih razsežnosti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini 500.000 ha, kar je več kakor 40 % celotne površine gozda v Sloveniji. Trenutna ocena poškodovane lesne mase v gozdovih je za 7 milijonov kubičnih metrov lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih, končne ocene pa bodo znane, ko bodo gozdarji na terenu ocenili škodo. V večji meri so prizadeti listavci, manj iglavci. Najhuje je na Notranjskem, na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje, na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju in v Poljanski dolini. Najmanjši delež poškodovanih gozdov je na obalno-kraškem, jugovzhodnem in subpanonskem območju vzhodne Slovenije.

 

 

Fotografija: Avtor Tone Jerič

O razsežnosti škode govori podatek Zavoda za gozdove Slovenije, da je bilo doslej največ poškodovanega drevja po žledolomu v kombinaciji s snegolomom na prehodu leta 1996 v leto 1997, ko je bilo evidentiranih 870.000 m3 poškodovanega drevja. Letošnji obseg po žledu poškodovanega gozda pa presega skupno količino vsega v žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih petdesetih letih.

Več ...
 

SANACIJA POSLEDIC ŽLEDOLOMA V SLOVENSKIH GOZDOVIH

E-pošta Natisni

Po končani ujmi je čas za oceno povzročene škode in začetek sanacije poškodovanih gozdov. Načrt sanacije pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), izvedba sanacije pa je naloga lastnikov gozdov.

Varnost ljudi je prva prioriteta, zato velja na lastno varnost in varnost drugih pomisliti, preden se lastniki gozdov lotijo sečnje in spravila poškodovanega drevja. Kdor za dela v gozdu ni usposobljen ali nima ustrezne gozdarske in varnostne opreme, naj se sam ne loteva nevarnega odstranjevanja poškodovanega drevja in naj ga raje prepusti usposobljenim gozdnim delavcem. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato pri nepravilnem delu z motorno žago prihaja do nevarnih poškodb delavcev. Kot pomoč lastnikom gozdov na Zavodu za gozdove načrtujemo izvedbe demonstracij varnega dela sečnje v ujmah poškodovanega drevja.

Več ...
 

MLEČNA KONFERENCA V LJUBLJANI

E-pošta Natisni

Po skoraj 30-letnem obdobju omejevanja proizvodnje mleka v EU z mlečnimi kvotami bo naslednje leto v mlečnem sektorju prišlo do sprememb. Za sektor mleka se bo začelo novo obdobje, ki mu lahko prinese nove izzive in priložnosti, zato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje odpira javno razpravo v okviru konference »Izgledi in priložnosti prireje in pridelave mleka«, ki bo potekala 7. marca 2014 ob 9.30 uri na Biotehniški fakulteti – Živilska tehnologija, Jamnikarjeva 101 v Ljubljani. S 1. aprilom 2015 preneha delovati sistem mlečnih kvot, ki je deloval za zaščito sektorja in zagotavljal stabilnost. Za stabilen prehod sektorja v novo obdobje so bili poleg obstoječih ukrepov že sprejeti nekateri dodatni ukrepi, od septembra leta 2013 pa v EU poteka razprava, v okviru katere se želijo poiskati odgovori, ali bodo sprejeti ukrepi zadostni oziroma kateri so tisti ukrepi v sektorju, ki bi omogočali stabilno obdobje po letu 2015. Več na http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/mleko_mlecni_proizvodi_in_mlecne_kvote/konferenca_izgledi_in_priloznosti_prireje_in_predelave_mleka_v_sloveniji/

 

NEPOVRATNA SREDSTVA ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA

E-pošta Natisni

Za kmetijska gospodarstva sta v marcu 2014 aktualna dva razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer je mogoče dobiti nepovratna sredstva. Zadnji rok za prijavo na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe, namenjene ureditvi malih individualnih namakalnih sistemov in nakupu namakalne opreme ter nakupu in postavitvi mrež proti toči, je 12. marec 2014. Aktualen je tudi javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za namen podpore kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih zaradi vključitve in sodelovanja v upravičenih shemah kakovosti. Za oba razpisa lahko vlagatelj pridobite informacije na ARSKTRP, tel. 01/580 7792, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .
Povzela B. J.

 

 

IZBIRA MODELA NEPOSREDNIH PLAČIL ZA OBDOBJE 2015–2020

E-pošta Natisni

Slovenija mora najpozneje do 1. avgusta 2014 Evropski uniji priglasiti izbran model neposrednih plačil za obdobje 2015–2020 in v ta namen je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v preteklem mesecu pripravilo več javnih predstavitev različnih modelov neposrednih plačil.

Z reformo skupne kmetijske politike sistem neposrednih plačil uvaja shemo osnovnega plačila, zeleno plačilo, redistributivno plačilo, shemo za mlade kmete, shemo za male kmete in prostovoljno proizvodno vezana plačila. Udeleženci javnih predstavitev so se seznanili z možnimi modeli sheme neposrednih plačil in izračuni na njihovi podlagi, to so čisti regionalni model, model delne konvergence in redistributivno plačilo. Vsi trije modeli kažejo močne učinke prerazporeditve neposrednih plačil, tako po posameznih sektorjih kmetijske proizvodnje kot po regijah.

Po izračunih različnih modelov na kmetiji, ki jih je predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je prerazporeditveni učinek največji pri regionalnem modelu, najmanjši pa pri modelu delne konvergence. Reforma skupne kmetijske politike prinaša zmanjšanje nacionalne ovojnice za neposredna plačila s 138,9 milijona evrov v letu 2014 na 134,3 milijona evrov v letu 2019. Za vse primere izračunov velja, da so najmočnejši redistributivni učinki pri kmetijskih gospodarstvih z velikim deležem njiv v strukturi kmetijskih zemljišč v uporabi, izgubljajo gospodarstva z velikimi zgodovinskimi plačili, medtem ko na drugi strani pridobivajo tisti, ki imajo velik delež travinja in hkrati nizka zgodovinska plačila.

V razpravah so udeleženci opozarjali na velike prerazporeditve neposrednih plačil, predlagali, da se izkoristijo prostovoljno vezane podpore in spodbuja pridelava hrane. Opozorili so na možnosti določitve izračuna za male kmete in na opredelitev aktivnega kmeta. Kritični so bili glede razmerja plačilnih pravic za njive in travinje ter do regijske porazdelitve neposrednih plačil. Predstavniki vinogradnikov pa so predlagali, da se prouči možnost vključitve vinogradov v sistem neposrednih plačil. M. A.

 

PROBLEMATIKA MLEČNEGA SEKTORJA

E-pošta Natisni

V sredini januarja 2014 so se na kolegiju zbrali predsedniki in direktorji zadrug članic Zadružne zveze Slovenije ter razpravljali o problematiki sektorja mleka in o aktualnih vsebinah v kmetijstvu in zadružništvu.

Seznanili so se z razmerami in trendi na področju odkupa mleka v Sloveniji, EU in svetu. Velike spremembe lahko pričakujemo s 1. aprilom 2015, ko bo prenehal delovati sistem mlečnih kvot, ki je ščitil in zagotavljal stabilnost sektorja. Evropa je za stabilen prehod sektorja v novo obdobje že sprejela nekatere dodatne ukrepe, odvija pa se razprava, ali bodo sprejeti ukrepi zadostni in kateri so tisti ukrepi v sektorju, ki bi omogočali stabilnost sektorja mleka po letu 2015.

Fotografija: Udeleženci kolegija predsednikov in direktorjev zadrug članic Zadružne zveze Slovenije in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Udeleženci kolegija so se seznanili z možnostmi za skupno sodelovanje pri odkupu in prodaji mleka ter izhodišči za oblikovanje zadruge druge stopnje na področju mleka. Ena od možnosti, ki jih lahko zadruge izberejo na področju mlekarstva, je oblikovanje t. i. organizacij proizvajalcev mleka, ki bodo v skladu z novo zakonodajo lahko imele do 33-odstotni tržni delež brez težav s pravili konkurenčne zakonodaje in bodo tako zagotavljale boljše pogajalske pogoje do kupcev mleka. V Sloveniji se razmišlja, da bi priznanje organizacije proizvajalcev mleka lahko pridobila organizacija, ki bo imela najmanj 20 pridelovalcev mleka in bo odkupila najmanj 2000 ton mleka. Zadružna zveza Slovenije je pripravila pravne podlage za oblikovanje organizacij proizvajalcev v skladu z različnimi možnostmi, ki jih omogoča evropska zakonodaja. Razprave o možnostih za povezovanje mlečnih proizvajalcev v Sloveniji gredo z upoštevanjem posebnosti posameznih območij v smeri oblikovanja zadruge druge stopnje, v kateri bi se pridelovalci povezali preko obstoječih zadrug v organizacijo proizvajalcev. Kljub številnim odprtim vprašanjem je med udeleženci prevladalo mnenje, da je sodelovanje zadrug pri odkupu in prodaji mleka nujno potrebno. V okviru izvajanja Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov so udeleženci pozvali k spremembi zakona, ki naj bi med zavezance za prispevek umestila vse pridelovalce mleka, tudi tiste, ki mleko izvažajo. M. P. in A. J.

 

 

ZADRUŽNI POSVETI V REGIJAH

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije je v januarju in februarju 2014 že 11. leto zapored organizirala regijske posvete zadružnikov v vseh slovenskih regijah. Posveti, ki se jih udeležujejo predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah, so namenjeni informiranju, izobraževanju, izmenjavi mnenj in druženju.
Na posvetih so ključne usmeritve prihodnje ureditve skupne kmetijske politike, tako prvega stebra kot programa razvoja podeželja, ter aktivnosti na področju sprejemanja aktualne kmetijske zakonodaje in izvajanja promocijskih aktivnosti predstavili sodelavci Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zadružniki so govorili tudi o možnostih za skupno trženje mleka, kjer so poudarili nujnost za čim prejšnje organiziranje, in o problematiki posamezne regije ter se seznanili z možnostmi za skupno sodelovanje.

Udeleženci posveta v Benediktu

Vprašanja zadružnikov so se nanašala na reformo neposrednih plačil, novosti na področju javnih razpisov in na možnosti za pridobivanje sredstev iz novega programa razvoja podeželja za zadruge, na novosti na področju Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o kmetijstvu, na sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadružniki se srečujejo s težavami pri pridobivanju dovoljenj za namakanje, pridobivanju veterinarskih spričeval za živali med vikendi. Prizadevajo si za razvoj lesnopredelovalne verige in pričakujejo možnost pridobivanja koncesij v državnih gozdovih v prihodnje. Opozorili so na problematiko vodovarstvenih območij in njihovo vlogo v prihodnji skupni kmetijski politiki ter na težave vinogradnikov. Glede modela neposrednih plačil so predlagali, da je treba izbrati model, ki bo zagotavljal pridelavo hrane za trg in s tem prispeval k povečanju samooskrbe. Opozorili so na težave, ki jih imajo zaščitene kmetije pri svojem delovanju, in na težave v zvezi z obveznim knjigovodstvom na kmetijah. Izrazili so veliko zaskrbljenost nad škodo v gozdarstvu po žledu in poudarili nujnost za njeno čim prejšnjo sanacijo, ki bo trajala več let.

Več ...
 

VABILO NA ZADRUŽNO AKADEMIJO

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije je pripravila izbor izobraževanj o zadružništvu in z različnih strokovnih področij. Izobraževanja Zadružne akademije so prilagojena ciljnim skupinam v zadrugah in članom organov upravljanja za učinkovito gospodarjenje. V januarju in februarju 2014 vas vabimo na naslednja izobraževanja:

I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME
1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje – 15. januar 2014
– Posebnosti zadruge
– Organiziranost in upravljanje zadruge
– Članstvo v zadrugi
2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje – 22. januar 2014
– Pravice, dolžnosti in odgovornosti članov v organih vodenja in nadzora zadruge
– Pogodbeno sodelovanje z zadrugo
– Branje in razumevanje računovodskih izkazov
3. Zadružništvo – izbrane teme – po dogovoru januarja ali februarja 2014
– Nastanek in prenehanje članstva, zadružna pravila
– Vzorci pristopnih in izstopnih izjav
– Prenos članskih deležev

II. OŽJA STROKOVNA PODROČJA IZOBRAŽEVANJA:
4. Trening prodajne komunikacije (za prodajalce) – 7. januar 2014
5. Z aktivnim nadzorom in vodenjem do stabilnega podjetja – 9. januar 2014
6. Učinkovito vodenje skupine – 14. januar 2014
7. Upravljanje s časom in obvladovanje stresa na delovnem mestu – 21. januar 2014
8. Odnosi z javnostmi – 23. januar 2014
9. Sestavljanje letnega poročila za leto 2013 – 28. januar 2014
10. Kaj mora vedeti vsak delodajalec – 30. januar 2014

Za več informacij nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 

LETO 2014 PROGLAŠENO ZA MEDNARODNO LETO DRUŽINSKEGA KMETOVANJA

E-pošta Natisni

Na več kot 12 milijonih kmetijskih gospodarstev v EU skrbi za pridelavo hrane skoraj 25 milijonov delovno aktivnih oseb ali povprečno vsak dvajseti prebivalec EU, v Sloveniji pa vsak deseti. Med kmetijskimi gospodarstvi je daleč največ družinskih kmetij, kar 97 odstotkov, in prav tem je namenjeno mednarodno leto družinskega kmetovanja. Družinske kmetije skrbijo za pridelavo kakovostne in varne hrane, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, pomembno vlogo pa imajo tudi s socialnega vidika in ohranitve vitalnega podeželja.

Cilj mednarodnega leta družinskega kmetovanja, ki ga je Organizacija združenih narodov začela s slovesnim dogodkom 22. novembra 2013 v New Yorku, je ponovno postaviti družinsko kmetovanje v središče kmetijskih, okoljskih in socialnih politik nacionalnih načrtov. Združeni narodi želijo z mednarodnim letom družinskega kmetovanja povezati ključne akterje po vsem svetu in spodbuditi države članice, da pripravijo aktivnosti v okviru svojih nacionalnih razvojnih programov in podprejo mednarodno leto družinskega kmetovanja. Mednarodnemu letu družinskega kmetovanja se bomo pridružili tudi v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sprejelo zavezo, da bo v naslednji finančni perspektivi 2014–2020 posebno pozornost namenilo razvoju družinskih kmetij. B. J.

 

SOCIALNO PODJETNIŠTVO IN ZADRUŽNIŠTVO

E-pošta Natisni

Socialno podjetništvo in zadružništvo temeljita na istih ali podobnih načelih. Vendar se po slovenskem Zakonu o socialnem podjetništvu iz leta 2011 lahko kot socialna podjetja organizirajo samo podjetja, ki v pomembnem obsegu opravljajo bodisi dejavnosti socialnega podjetništva (na primer nekatere socialne in okoljske storitve, pridelava ekološke hrane in trgovina z ekološkimi proizvodi, socialni turizem), ali podjetja, ki ne glede na pretežno dejavnost zaposlujejo najmanj eno tretjino delavcev iz najranljivejših skupin. Glede na te določbe in tržne niše za socialna podjetja na podeželju je pričakovati, da se bodo tudi v kmetijskem in gozdarskem zadružništvu socialna podjetja večinoma ustanavljala na novo, kjer pa lahko kot ustanovitelji ali člani nastopajo tudi že delujoče kmetijske zadruge, manj pa s preoblikovanjem že delujoče celotne zadruge v socialno podjetje. Nekatera novo ustanovljena socialna podjetja delujejo tudi na kmetijah (na primer terapevtske kmetije). Na nacionalnem forumu socialnega podjetništva 2. decembra 2013 je bilo napovedano, da bo konec leta po Strategiji socialnega podjetništva, sprejeti 25. julija letos, objavljen tudi predlog za program ukrepov v podporo socialnemu podjetništvu, ki bi moral biti sprejet že pred 1. januarjem 2012, ko se je Zakon o socialnem podjetništvu začel uporabljati. Tudi Evropska unija je sredi leta 2013 sprejela Uredbo št. 346/2013, ki določa pravila, v skladu s katerimi lahko skladi za socialno podjetništvo po imenom EuSEF zbirajo sredstva vlagateljev za naložbe v socialna podjetja. F. A.

 

ZADRUGE VKLJUČENE V PODPORNO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije si je vse od sprejema Zakona o podpornem okolju za podjetništvo prizadevala, da se zadruge pri določanju pogojev za opravljanje gospodarskih dejavnosti in pri dodeljevanju državnih pomoči obravnavajo na način, ki ne bo manj ugoden v primerjavi z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki. Vse resnejše gospodarske razmere in kriza so spodbudile Vlado RS, da prisluhne pobudam Zadružne zveze Slovenije, da se tudi zadrugam omogoči sodelovanje v ukrepih iz tega zakona. Novela zakona je bila v Državnem zboru sprejeta 23. septembra 2013 in objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 82, z dne 8. oktobra 2013. Z njo se spreminja opredelitev izraza podjetje v zakonu ter s tem razširja krog upravičencev sredstev tudi na druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, npr. zadruge, zavode in posameznike, ki samostojno opravljajo registrirano dejavnost oziroma s predpisom določeno dejavnost kot samozaposlene osebe. Sprememba zakona tako omogoča, da bodo v prihodnje lahko na javnih razpisih kandidirale na podlagi tega zakona tudi zadruge, ki po sedaj veljavnem zakonu te možnosti niso imele. S tem sta odpravljena neenakopravna obravnava zadrug na trgu v primerjavi z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki ter omogočen enakovreden razvoj. A. J.

 

OB ZAKLJUČKU PROMOCIJSKE AKCIJE »PREVERITE LOKALNO KAKOVOST«

E-pošta Natisni

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so v letošnjem letu izvedli promocijsko akcijo s sloganom »Bodite pozorni na lokalno kakovost«, s katero so želeli povečati lokalno samooskrbo in potrošnjo lokalno pridelanih in predelanih proizvodov, povečati obveščenost potrošnikov za kakovostno izbiro pred prodajno polico ter vzgojiti predšolsko in šolsko mladino za odgovorno prehranjevanje. V projekt so vključili različne ciljne skupine in tako inovativno povezali celotno verigo »od vil do vilic«. Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij