30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

Jagnjetina – zdrava hrana na vaši mizi

E-pošta Natisni

 

Sveža jagnjetina s slovenskih pašnikov je primerna za še tako razvajen okus najzahtevnejših sladokuscev. Meso je nežno, aromatično in polnega okusa. Vsebuje vse najpomembnejše snovi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Kmetijska zadruga Laško je v Sloveniji največja organizatorica odkupa jagnjet in predelovalka tovrstnega mesa. V letu 2011 je na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejela šampiona kakovosti za kolekcijo pakirane jagnjetine.
 

Pivški piščanec višje kakovosti z omega-3

E-pošta Natisni

Pivški piščanec in izdelki iz piščančjega mesa so pridobili certifikat višje kakovosti na osnovi ugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. V času vzreje so živali krmljene s posebno krmno mešanico žit, kjer je pomembna sestavina laneno seme, bogato z naravnim virom omega-3 maščobnih kislin, ki se preko metabolizma akumulirajo v mišicah. Vzreja poteka po naravni poti, je tehnološko zahtevnejša in zahteva skrbnost rejca. Letno preverjajo vse postopke in sledljivost, analizirajo meso in s tem potrjujejo skladnost s specifikacijo višje kakovosti. Reja pivškega piščanca predstavlja 40 odstotkov celotne proizvodnje rejcev Kmetijske zadruge Pivka na različnih lokacijah Primorske.

 

Tradicija reja piščancev na Ptuju

E-pošta Natisni

Perutninarska zadruga Ptuj je specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev. Na območju severovzhodne Slovenije že 45 let organizira proizvodnjo za znanega kupca, Perutnino Ptuj, sprva kot Tok-kooperacija, od sredine leta 1992 pa kot samostojna zadruga. Proizvodnja se odvija pri 171 članih in dveh lastnih farmah. Povprečna proizvodna zmogljivost hleva je 18.000 živali/turnus oziroma 18,5 milijona živali letno.

 

Gorenjska govedina dostopnejša na trgu

E-pošta Natisni

Klavnica v Škofji Loki ima več kot stoletno tradicijo in je vseskozi tesno povezana z življenjem in delom okoliških kmetov. Letos so dejavnostim podjetja dodali še razsek in pakiranje mesa. Gorenjska govedina je tako na voljo v vitrinah večjih slovenskih trgovcev. »Naš cilj je potrošniku ponuditi kakovostno gorenjsko govedino, ki zaradi posebnosti reje gorenjske živine zagotavlja visoko kakovost in veliko kulinarično vrednost,« pravi Mitja Vodnjov, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Klavnica danes zakolje 22.000 govedi, kar je 20 odstotkov vsega zakola govedi v Sloveniji, in je prva po številu zakolov. Poleg zakola govedi klavnica opravlja tudi storitve zakola konj, drobnice in prašičev. V letu 2008 je klavnica pridobila certifikat za klanje ekološke govedi.

 

Košaki usmerjeni v izvoz

E-pošta Natisni

Tovarna mesnih izdelkov Košaki iz Maribora, ki s skoraj 140 leti obstoja velja za najstarejšo v panogi, se zaradi manjše potrošnje doma vse bolj usmerja v izvoz. Letno količino 4.500 ton predelanega svežega mesa in 2.500 ton izdelanih mesnih izdelkov bo letos dosegla prav ob 14-odstotnem povečanju izvoza v 12 evropskih držav, v naslednjih letih pa jo načrtuje še zviševati ob večjem izvozu na Hrvaško, v Nemčijo in države Bližnjega vzhoda. Kot je poudaril predsednik uprave

Jure Bojnec

, pa bodo Košaki na slovenskem trgu ohranjali ponudbo visoko kakovostnih tradicionalnih mesnih izdelkov, predvsem med kupci najbolj priljubljene kranjske klobase.

 

Ekološka reja drobnice

E-pošta Natisni
V Pomurju je že nekaj rejcev drobnice, ki se na čimbolj naraven način ukvarjajo s to dejavnostjo. Čeprav po deležu spadajo med najmanj zastopane v regiji (po podatki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je bilo leta 2000 na območju Pomurja 1.221 ovac ter 1.723 koz), sta zanimanje in ukvarjanje s to dejavnostjo v porastu. K temu prispevajo tudi določena nepovratna sredstva iz različnih slovenskih razpisov in tudi razpisov Evropske unije, ki podpirajo lokalno trajnostno oskrbo (predvsem tudi z mesom), preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin ter živalim prijazno rejo. Mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
 

Bogastvo slovenskih gozdov

E-pošta Natisni

V Sloveniji raste 71 drevesnih vrst, od tega 10 iglavcev in 61 listavcev. Večina ali 74 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, 26 odstotkov gozdov pa je v lasti države in občin. Zasebno lastništvo gozdov je zelo razdrobljeno, saj povprečna zasebna gozdna posest obsega okoli 2,5 ha in se nadalje deli. Lesna zaloga je 280 kubičnih metrov na hektar, od tega iglavcev 46 odstotkov in listavcev 54 odstotkov. Na leto posekamo od 3 do 3,7 milijona kubičnih metrov dreves. Slovenija izvozi 844.000 kubičnih metrov okroglega lesa. Slovenska lesnopredelovalna podjetja, ki so v preteklosti uspešno poslovala, so se znašla pred velikimi izzivi. Nekatera jim niso bila kos, druga pa se spopadajo z velikimi težavami in iščejo rešitve, ki bi znova pognale lesnopredelovalno industrijo.

 

Odgovorno gospodarjenje z gozdom

E-pošta Natisni
Začetki certificiranja FSC segajo v leto 1990, ko se je oblikovala ideja o postavitvi sistema, ki bo kot sprejemljiv vir gozdnih proizvodov potrdil le odgovorno upravljane gozdove. S pridobitvijo certifikata FSC podjetje svojim kupcem dokaže, da se zaveda pomembnosti varovanja okolja, hkrati pa je les tega podjetja na trgu bolj zaželen in posledično ima lahko tudi višjo prodajno ceno. Podjetje Bureau Veritas, d.o.o., je akreditirano za izvajanje certifikacijskih presoj gospodarjenja z gozdovi v skladu z zahtevami FSC, pri čemer moramo poudariti, da je certifikacija povsem prostovoljno dejanje in ni nadomestilo za zakonodajne ali pravne zahteve posamezne države.
 

Kako do večjega izkoristka gozdov?

E-pošta Natisni
V Sloveniji zaradi nizkih cen lesa, predvsem bukovine, ki jo je v naših gozdovih največ, preveč kakovostnega lesa konča v pečeh. Ostalo hlodovino pokupijo lesni trgovci iz Avstrije in Italije. V Državnem svetu RS smo tej problematiki posvetili veliko pozornosti. Poleg številnih pobud in vprašanj odgovornim smo organizirali posvet na temo Gozd in les, razvojna priložnost Slovenije, da bi spodbudili večjo porabo kakovostnega lesa v gradbeništvu, predelovalni industriji, kmetijstvu, energetiki, porabo slabšega lesa pa za predelavo, celulozo in kurjavo. Potrebujemo konkretne programe in spodbude, da povečamo izkoristek gozdov in ponovno oživimo slovensko lesnopredelovalno industrijo, ki bo lesu dajala večjo dodano vrednost.
Cvetko Zupančič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu RS
 
V Koroški kmetijsko-gozdarski zadrugi Slovenj Gradec na leto odkupimo 36.000 m3 okroglega lesa od več kot 400 lastnikov gozdov. Naša naloga je les prodati. Več kot polovico odkupljenega lesa v zadnjem času prodamo na tuje, upamo pa, da bo ponovno zaživel lesnopredelovalni obrat v Otiškem vrhu in bo tako kakovosten les slovenskih gozdov zopet predelan v Sloveniji.
Stanko Koprivnikar, predsednik Koroške KGZ Slovenj Gradec
 
 
Trg gozdnih lesnih sortimentov trenutno največ povprašuje po lesu iglavcev, predvsem smreki. Žal so naši glavni kupci v vedno večjem obsegu iz sosednje Avstrije, saj je večina večjih žag v Sloveniji propadla. Tudi cene nam »krojijo« Avstrijci. Trenutno so ugodne, ne vem pa, kako bo v prihodnje, če se bo ta trend nadaljeval. Bojim se, da se nam potem bolj slabo piše.
Jernej Nastran, vodja odkupa in prodaje lesa v KGZ Škofja Loka
 
 
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v prvih devetih mesecih letos povečala odkup lesa za 22 odstotkov in odkupila 40.000 m3 lesa, od tega 5.000 m3 rezanega lesa. Izboljšala se je struktura odkupljenega lesa, saj odkupujemo les boljše kakovosti, boljše pa so tudi cene odkupljenega lesa, ki so letos višje za 10 odstotkov. V zadrugi odkupimo tretjino ponujenega lesa od zasebnih lastnikov gozdov. Les tržimo predvsem na domačem trgu, kjer je opazen porast odkupa, 10.000 m3 lesa pa izvozimo. Odkup lesa pomembno prispeva k pozitivnemu poslovnemu rezultatu zadruge.
Stanko Zagožen, predsednik ZKZ Mozirje
 

KGZ Pivka prejela certifikat FSC

E-pošta Natisni

Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka je prva med zadrugami, ki ji je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot skrbnik certifikata FSC maja letos podelil certifikat FSC. Certifikat se podeljuje lesnim žagarskim podjetjem, obratom, lesnim trgovcem in predelovalcem lesa, z njim pa se zagotavlja sledljivost lesa od njegovega izvora pa do končnega potrošnika.

 

Zadruga se ogreva s sekanci

E-pošta Natisni

Kmetijska zadruga Trebnje je energetsko prenovila zadružne stavbe in sedaj z lesnimi sekanci iz ostankov na zadružni žagi na Veliki Loki greje prodajni center Stari trg skupaj z upravno stavbo ter živilsko in tehnično trgovino na Veliki Loki. Marjan Jevnikar, predsednik zadruge, pravi, da so z zamenjavo fosilnega goriva z obnovljivim virom energije bistveno zmanjšali letne izpuste toplogrednih plinov in bistveno znižali stroške ogrevanja. Naložba v energetsko prenovo zadružnih zgradb je znašala okoli 80.000 evrov na obeh lokacijah, povrnila naj bi se v petih letih. Zadruga letno odkupi 5.000 m

3

okroglega lesa in ga večino predela za lastne potrebe.

 

Celjski mestni gozd primer dobre prakse

E-pošta Natisni

Celje je bilo prvo slovensko mesto, ki je svojim mestnim gozdovom določilo poseben status. Rezultat petnajstletnega sodelovanja mestne občine s celjsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije se po navedbah vodje te krajevne enote Roberta Hostnika kaže tako v prilagojenem upravljanju gozdov ob mestu kot v vzorčni pravni ureditvi, urejanju lastniških razmerij in posebej v izjemnem razvoju rekreacijske infrastrukture. Pred kratkim je bil celjski mestni gozd na konferenci o urbanih gozdovih v Bruslju uvrščen ob Dunaju, Stockholmu, Bristolu in Milanu med pet evropskih primerov dobre prakse.

 

Skrbno z gozdom v dobro narave in ljudi

E-pošta Natisni
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji. Letos bo zaključna prireditev 30. novembra v Novem mestu in bo že trinajsta po vrsti. S priznanji lastnikom gozdov želijo poudariti pomen skrbnega gospodarjenja z gozdom in širiti dober zgled lastnikov gozdov, pojasnjuje Borut Debevec iz ZGS, vsako leto pa prejme priznanja 14 lastnikov gozdov iz vse Slovenije, po eden iz vsake območne enote zavoda. Prejemniki priznanj s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, vsestransko skrb zanj, prizadevanje za varno delo in usposobljenost za delo v gozdu.
 

Drevo leta

E-pošta Natisni

»Drevo leta« je projekt Zavoda za gozdove Slovenije, katerega namen je spodbud iti zavedanje in povečati védenje o drevesih kot dragocenih, a pogosto prezrtih sooblikovalcih naše kulturne krajine. Vsako leto je izbrano drevo, ki nas s svojim simbolnim, estetskim ali ekološkim pomenom bogati, nagovarja in navdihuje. V preteklih letih so bila za drevesa leta izbrana celjska platana pred železniško postajo (2006), Peterlinova bukev na Tinski gori (2007), šmohorske lipe (2008), Lipovškova bodika v Mali Reki nad Preboldom (2009), grajska hruška v Slovenskih Konjicah (2010) in Mrazov skorš (na sliki) v Loki pri Žusmu (2011). Ob razglasitvi drevesa leta zavod izda plakat in razglednico o tem drevesu.

 

Lastniki bank tudi njeni komitenti

E-pošta Natisni
V Evropski uniji delujejo številne banke z zelo raznolikim lastništvom. Pomembno vlogo med njimi imajo zadružne banke, za katere je značilno, da so lastniki banke tudi njeni poslovni komitenti. Pridobivanje dobička zadružnim bankam ni cilj sam po sebi. Prednosti zadružnih bank so lastniška povezanost s komitenti, bližina bank uporabnikom njihovih storitev, dolgoročno zagotavljanje dostopnih storitev čim širšemu krogu uporabnikov in razvijanje medsebojnega zaupanja.
 
Združenje zadružnih bank v Evropski uniji povezuje zadružne banke in sisteme kreditnih zadrug, ki v državah članicah povezujejo nad 50 milijonov članov in zaposlujejo 750.000 delavcev ter imajo široko razpredeno mrežo več kakor 65 tisoč poslovalnic. V Evropi zadružne banke delujejo kot poslovne centrale krajevnih oziroma regijskih kreditnih zadrug ali neposredno opravljajo bančne storitve za člane in druge komitente.
 
V sosednji Avstriji delujeta sistem Raifeisnovih bank s 546 krajevnimi kreditnimi zadrugami in sistem ljudskih bank s 83 krajevnimi zadrugami, oba sistema pa sta oblikovala vsak svojo osrednjo zadružno banko. V Nemčiji sta se oba sistema Raiffeisnovih in ljudskih bank povezala že leta 1972 in organizirala več zadružnih bank. Nemške kreditne zadruge so z okrog 16 milijoni članov daleč najbolj množične gospodarske organizacije. Na Nizozemskem imajo veliko zadružno banko Rabobank z mednarodno dejavnostjo, ki po vsem svetu razvija poslovno mrežo. V Franciji so se oblikovali trije veliki sistemi kreditnih zadrug: Kmetijski kredit (Crédit agricole), Vzajemni kredit (Crédit mutuel) ter Ljudske banke in hranilnice (BPCE). Največji med njimi je Kmetijski kredit z osrednjo banko, ki spada med deset največjih bank na svetu.
Pripravil dr. Franci Avsec
 
Preglednica: Največje zadružno organizirane banke in bančne skupine v EU
 
Ime
Bilančna vsota
(€ mio)
Število zaposlenih
Število članov
Država
Crédit Agricole (CA)
1.694.000
160.000
6.500.000
Francija
BVR/DZ BANK
1.016.513
186.719
1.6400.000
Nemčija
Rabobank Nederland
607.689
64.495
1.762.000
Nizozemska
Crédit Mutuel (CM)
579.038
72.465
7.400.000
Francija
Associazione Nazionale fra le Banche Popolari
461.846
83.500
1.160.000
Italija
Banque Populaire (BP)
349.000
40.855
3.300.000
Francija
Österreichische Raiffeisenbanken
260.263
32.196
1.650.000
Avstrija
Federcasse
170.719
30.460
1.010.805
Italija
Union Nacional de Cooperativas de Credito
119.455
20.722
2.223.603
Španija
 OP-Pohjola Group
80.400
12.504
1.266.000
Finska
Vir: Evropsko združenje zadružnih bank (The European Association of Cooperative Banks).
 

Zadružno bančništvo v zamejstvu

E-pošta Natisni
V Italiji uspešno deluje Zadružna kraška banka, ki kot lokalna slovenska banka s slovenskimi koreninami in tradicijo aktivno sooblikuje življenje zamejskih Slovencev in drugih prebivalcev na Tržaškem. Njen predsednik Sergio Stancich vidi pomen banke predvsem v njeni tesni povezanosti z okoljem, kjer deluje, poznavanju lokalnih značilnosti, kar jim omogoča hitro odzivanje, in jezikovni dostopnosti, saj vsi zaposleni govorijo najmanj dva jezika, slovensko in italijansko. Zadružna kraška banka je slovenska banka, ki združuje 2.000 članov in ima 105 zaposlenih. V svoji poslovni korespondenci ohranja slovenski jezik ter skrbi za dobro sodelovanje ustanov, stanovskih organizacij in gospodarskih združenj na Tržaškem. Fotografija: Sergio Stancich
 
Zveza bank Celovec je zadružna banka koroških Slovencev, ki je nedavno praznovala 90 let delovanja. Mag. Rudolf Urban, direktor banke, pravi: »Zveza bank Celovec je skupaj s posojilnicami gospodarska hrbtenica slovenske narodne skupnosti na Koroškem, saj po svojih možnostih podpira izobraževalne, športne in kulturne aktivnosti zamejskih Slovencev ter dosledno skrbi za uporabo slovenskega poslovnega jezika na Koroškem. Naši prednosti sta večjezičnost in zaradi preglednosti organizacijske strukture enostavnejše sprejemanje odločitev. Na Koroškem deluje sedem samostojnih posojilnic, ki so povezane v krovno organizacijo Zveze bank Celovec. Skupina povezuje 10.400 članov in zaposluje 150 ljudi.« A.  J.
Fotografija: Peter Vrisk v družbi mag. Rudolfa Urbana, Jakoba Blaschitza in Felixa Weiserja na 90. obletnici Zveze bank v Celovcu
 

Kam varno naložiti denar v krizi?

E-pošta Natisni
Pri vlaganju trenutno finančno okolje zaznamuje najhujša finančno-gospodarska kriza po veliki depresiji iz leta 1929. Ključna težava je prezadolženost držav. To povzroča velika nihanja tečajev na finančnih trgih. Zato je z vidika uravnavanja tveganj toliko pomembneje, da svoje premoženje ustrezno razpršimo in s tem zmanjšamo tveganje. Posameznik naj ima svoje premoženje razpršeno tako v realno premoženje (na primer nepremičnine) kot tudi med različnimi oblikami finančnega premoženja. V zadnjem letu so bile med vlagatelji popularne tudi naložbe v surovine, med njimi zlato in srebro, katerih cena se je močno povečala. Med valutami so vlagatelji kot varen pristan za svoj denar prepoznali švicarski frank, zato se je ta močno okrepil v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami. Povečalo se je tudi varčevanje v bankah, saj za bančne vloge do 100.000 evrov v državah Evropske unije garantira država in naj bi bile s tega vidika netvegane. 
 
Franci Pribožič, kmet iz Dečnega sela: »Problem je, da denarnih sredstev ni veliko niti v dobrih časih, kaj šele v krizi, zato bi vlagal le v dobro dogovorjene naložbe. Smiselno bi bilo, da bi se ljudje povezali in na ta način dobili večji obseg denarnih sredstev, s katerimi bi skupaj vlagali v določene proizvodne zmogljivosti in dejavnosti s perspektivo s področja industrije, male obrti in storitev. Za to je potrebno zaupanje. Pri nas oba z ženo s svojim delom in finančnimi sredstvi pomagava sinu pri proizvodnji na kmetiji.«
 

Avrelij Bonin, kmet iz Marezig: »Kmetje, zlasti vinogradniki, sledimo novostim in sodobnim trendom, zato finančna sredstva vlagamo v investicije v novo vinogradniško opremo, stroje in nasade. Ob izrednih dogodkih in slabih letinah pa moramo imeti vedno eno trgatev v rezervi, zato del finančnih sredstev privarčujemo v banki.«

 

Kaj nas čaka po letu 2013

E-pošta Natisni
Evropska komisija je 12. oktobra 2011 predstavila predlog reforme skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2013. Zreformo želi okrepiti konkurenčnost in stalnost kmetijstva ter zagotoviti vsem državljanom zdravo in kakovostno hrano, ohraniti okolje in razviti podeželska območja. Prenovljena skupna kmetijska politika določa boljciljno usmerjeno dohodkovno podporo kmetomza spodbujanje rasti in zaposlovanja ter spodbuja odzivnejša in bolje prilagojena orodja zaobvladovanje tveganj, kot so naravne nesreče in nihanja cen.Osnovnadohodkovnapodpora bi veljala le za aktivne kmete. Z reformo se krepijo nacionalne, regionalne in lokalne kmetijsko-okoljske pobude, predvidena pa so tudi »ekološka« plačila, tako da bi 30 odstotkov neposrednih plačilnamenilipraksam, ki omogočajo optimalno izkoriščanje naravnih virov, s čimer se krepita dolgoročna produktivnost in ohranjanje ekosistemov.Komisija predlaga tudi podvojitev proračuna za kmetijske raziskave in inovacije ter okrepitev položaja kmetovs podporo organizacijam proizvajalcev in medpanožnim organizacijam.Za podporo zaposlovanju in spodbudo mladim generacijam privlaganjihv kmetijski sektorje predlagana vzpostavitev nove zagonske podpore za kmete, mlajše od štirideset let,v prvih petih letih njihovega delovanja. Komisija predlaga tudi niz ukrepovza spodbujanjepodjetništva na podeželju, ukrepe za območja z omejenimi možnostmi ter zmanjševanje administrativnega bremena za male kmetije, za katere jepredvideno pavšalno plačilo od 500 do 1.000 evrov na kmetijo na leto.Več informacij je na voljo na spletni strani:
 
 
Preglednica: Predlog proračuna SKP 2014–2020 v milijardah evrov po tekočih cenah
 – Steber I – neposredna plačila in izdatki, povezani s trgom
 – Steber II – razvoj podeželja
 Stebra I in II skupaj
 – Varna hrana
 – Najbolj ogrožene osebe
 – Rezerva za krizne razmere v kmetijstvu
 – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji
 – Raziskave in inovacije na področju varne preskrbe
 s hrano, biogospodarstva in trajnostnega kmetijstva
Skupna dodatna sredstva
Skupni predlagani proračun za obdobje 2014–2020
317,2
101,2
418,4
2,5
2,8
3,9
do 2,8
5,1
 
do 17,1
do 435,5
 
Vir: Sporočilo Komisije »Proračun za strategijo Evropa 2020« – COM(2011) 500 konč., del II.
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij