PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

Kaj o ekološkem kmetijstvu menijo...

E-pošta Natisni
Leskovec Franc iz Novega sveta pri Logatcu:
»Ekološko kmetijo Leskov gaj, kjer se ukvarjamo s kozjerejo, imam že 15 let. Sveže kozje mleko, kozji sir iz nepasteriziranega mleka, skuto, sirotko in druge izdelke iz kozjega mleka prodajam doma na kmetiji in vsako soboto na ekološki tržnici v Ljubljani. Za ekološko kmetijo sem se odločil, ker želim jesti zdravo in prispevati k prizadevanjem proti stihijskemu zaraščanju zemljišč. Po mojih izdelkih največ sprašujejo matere, katerih otroci zavračajo kravje mleko, in bolniki z rakom.«
 
Jože Ledinek iz Šentjanža pri Dravogradu: »Pred 15 leti se je oče odločil, da nama z ženo podari kmetijo. Ker mi je všeč kmetovanje, prijazno do narave in živali, in sem ekološko osveščen, sem se odločil za ekološko kmetovanje. Na bio kmetiji Ržen pridelujemo ekološko zelenjavo in sadje, sadne sokove in kise, ki jih prodajamo na tržnici, sodelujemo v shemi šolskega sadja in pri sanaciji okolja Zgornje Mežiške doline z dobavo ekološkega sadja in zelenjave. Prehod iz konvencionalne v ekološko kmetijo je pri nas trajal eno leto, saj se prej na kmetiji ni intenzivno kmetovalo. Največ težav sem imel z zapiski, vendar sem se tudi tega navadil.«
 
Marko Grad, solastnik kmetije Grad v Podgorici pri Domžalah: »Na naši kmetiji na štirih hektarih površin pridelujemo zelenjavo na okolju prijazen, tradicionalen način in z izključno mehansko obdelavo. O ekološkem kmetovanju ne razmišljamo, ker smo pač preblizu cest in prometa, integrirano pridelavo zelenjave pa smo opustili izključno zaradi prevelike birokracije. Prepričan sem, da bi morala država ekološkim kmetijam pomagati tako, da bi jim pokrivala zajetne stroške analiz, preverjanj in nadzora, ki spremljajo ekološko kmetovanje.«
 

Ekološka hrana s Pomurja

E-pošta Natisni
Center za zdravje in razvoj Murska Sobota že vrsto let sodeluje z Ekološkim centrom SVIT Pomurje Gornja Bistrica, ki ekološko pridelana živila z območja Pomurja promovira in prodaja po vsej Sloveniji. V njihovi ponudbi ekološko pridelanih živil so moke, kaše in zdrobi iz pšenice, pire, prosa, rži, koruze, ovsa, ječmena in kamute, razne testenine, posredujejo pa tudi druga ekološko pridelana živila iz sadja in zelenjave, razne sire in druge mlečne izdelke, jajca, meso, med, zelišča in čaje. Več na www.eko-svit.si.
mag. Silva Nemeš
 

EKODAR – darilo zdravju in naravi

E-pošta Natisni
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je z blagovno znamko EKODAR prva ponudnica izključno slovenskega ekološkega govejega mesa. V ta namen je bila ustanovljena skupina proizvajalcev »Rdeče EKO meso«, ki deluje kot strokovna enota v okviru Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
 
Skupina si prizadeva širiti zavest o ekološkem kmetijstvu, podpirati člane pri ekološkem kmetovanju z rednim odkupom ekološke živine ter predelovati odkupljeno meso po najvišjih certificiranih ekoloških standardih.
 
Ekološko meso znamke EKODAR prihaja izključno s slovenskih kmetij, kar omogoča popolno sledljivost izvora govedine. Kupec lahko v trgovini s pomočjo inovativnega sistema sledljivosti izvora mesa preko kode QR preveri, s katere kmetije je izbrano meso. Ekološko meso odlikujeta izjemen okus in visoka kakovost, zaradi manj maščob je ekološko rdeče meso bolj zdravo in ima visoko prehrambeno vrednost. Meso se prodaja izključno v deklarirani embalaži, kar zagotavlja verodostojnost proizvoda.
 
EKODAR je tudi družbeno odgovoren projekt, saj je bil v povezavi z njim ustanovljen dobrodelni sklad EKODAR – Mitja Petkovšek. Odstotek prodajne cene vsakega prodanega proizvoda se tako preko sklada nameni za Pediatrično kliniko v Ljubljani.
 

Če želite izvedeti več in tudi sami poskusiti ekološko govedino EKODAR, lahko vse informacije dobite na spletni strani

www.ekodar.si
 

Letos odkupljene dvakrat več domače pšenice

E-pošta Natisni

Letošnja žetev je pospravljena. Sklenjeni žitni dogovor, ki so ga decembra lani na pobudo kmetijskega ministra mag. Dejana Židana podpisali Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, in Anton Balažič, predsednik sekcije za mlinarstvo in pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je pripomogel, da je doma ostalo dvakrat več pšenice kot leto prej. Kako so posamezni udeleženci zadovoljni, so spregovorili na okrogli mizi o žitni verigi z naslovom »Prva žetev po podpisu dogovora o boljšem delovanju žitne verige« na sejmu AGRA, ki jo je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. 

V silosih slovenskih mlinarjev in pekov je letos končalo več kot 40.000 ton slovenske pšenice in kmetje so bili z dogovorjeno ceno za letošnji pridelek prvič po dolgih letih zadovoljni. Pohvalili so pozitivno vlogo zadrug, ki so pomagale, da je slovenska pšenica ostala v slovenskih mlinih. Podpisniki dogovora upajo, da se bodo tovrstni pogovori nadaljevali, da se bosta pripravljenost na kompromise in medsebojna solidarnost med pridelovalci in predelovalci krušnih žit gradili tudi v prihodnje. O kakovosti domače hrane in koristnosti kupovanja domačih pridelkov moramo prepričati še slovenske potrošnike in se potruditi, da sprejeti Zakon o promociji čim prej zaživi. Naš cilj je s pomočjo naročene proizvodnje, ki bo zagotavljala ustrezen sortni sestav za pridelavo kakovostnega slovenskega kruha, zagotoviti vsaj dvakrat večjo samooskrbo s krušnimi žiti, kot jo imamo sedaj. Letošnje uspešno dogovarjanje naj bi spodbudilo kmete, da jeseni zasejejo bistveno več krušnih žit, saj je dolžnost Slovenije, kot pravi minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, povečati samooskrbo s krušnimi žiti in drugimi kmetijskimi pridelki ter v teh negotovih časih zagotoviti prehransko varnost svojim prebivalcem. Pomembno je nadaljevati s tovrstnimi pogovori in povezovanjem še v drugih kmetijskih panogah. Pogovori o jesenski setvi so se že začeli.

 

 

Kodeks za bolj uravnotežene odnose v prehranski verigi

E-pošta Natisni

 

Na sejmu AGRA so ga podpisali Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Anka Miklavič Lipušček, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, in Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Zdaj bo kodeks treba še udejanjati v praksi. Kodeks naj bi izboljšal poslovno sodelovanje, krepil partnerstvo in povečal konkurenčnost agroživilske verige v Republiki Sloveniji na načelih tržnih zakonitosti, kar bo v korist potrošnika. S kodeksom bo vsak člen dobil svoj kos pogače v prehranski verigi. Z njim se bo spodbudilo tudi povečanje slovenske samooskrbe s hrano. Podpisa sta se udeležila poleg podpisnikov tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, in mag. Mitja Gaspari, minister za gospodarstvo ter predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Odbora za gospodarstvo Državnega zbora RS.

 

 

Pred trgatvijo

E-pošta Natisni
Glavna značilnost letnika 2011 bo zgodnje dozorevanje. Na Primorskem bodo s trgatvijo za osnovna vina za penine začeli že sredi avgusta.
 
Letošnja trgatev bo po pričakovanjih trajala dlje časa, saj je dozorevanje odvisno od posameznih leg. Žal tudi letošnje poletje ni minilo brez naravnih katastrof, ki so ogrozile pridelek. Na območju Brežic in delu Goriških Brd, tik ob italijanski meji, je toča prizadela številne vinograde ter ponekod uničila ves pridelek in rodni les za prihodnje leto. Če takšnim ujemam letos ne bomo več priča, lahko v Sloveniji v splošnem pričakujemo količinsko povprečen pridelek ter zgodnjo in dolgo trgatev.
Silvan Peršolja, predsednik strokovnega odbora za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije
 

S kodeksom do boljših odnosov v prehranski verigi

E-pošta Natisni
Nesorazmerja med ceno, ki jo za proizvod dobi pridelovalec, in ceno, ki jo zanj plača kupec, so spodbudila pridelovalce, predelovalce in trgovce, da poiščejo rešitve in ublažijo cenovna nesorazmerja ter slovenskemu potrošniku ponudijo več slovenske hrane.
 
Po številnih pogovorih in sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravljen in pred podpisom Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. S kodeksom želimo izboljšati poslovno sodelovanje, krepiti partnerstvo in povečati konkurenčnost agroživilske verige v Sloveniji na načelih tržnih zakonitosti in v korist potrošnika. Po pričakovanjih naj bi bil kodeks podpisan na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, njegovi podpisniki pa naj bi bili poleg Zadružne zveze Slovenije še Trgovinska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetijstva in živilske industrije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
 

Predstavljen predlog proračuna EU

E-pošta Natisni
Konec junija je Evropska komisija predstavila predlog proračuna EU za obdobje 2014–2020.
Od skupaj 1.025 milijard evrov prihodkov je za kmetijstvo namenjenih 386,9 milijarde evrov.
Proračun ohranja sedanjo strukturo stebrov skupne kmetijske politike, daje večji poudarek pravičnejši razdelitvi neposrednih po dpor za kmete v smeri ciljno usmerjenih neposrednih plačil ter namenja neposredne podpore aktivnim kmetovalcem. Glavni steber reforme skupn e kmetijske politike je ozelenitev neposrednih plačil. O predlogu večletnega finančnega okvira bodo potekala pogajanja predvidoma do konca leta 2012.
 

Nagrajenci za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva

E-pošta Natisni
Priznanje za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejmeta Miroslav Pirc, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica in Viktor Matjan, predsednik Kmetijske zadruge Domžale.
Letno priznanje za razvoj zadružništva prejmejo:
  • Darko Benčič, Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija
  • Jožef Brečko, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica
  • Franc Cigula, Kmetijska zadruga Ptuj
  • Aleš Dolenc, Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora Žiri
  • Anton Drakslar, Kmetijska zadruga Naklo
  • Anemarija Gerold, Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec
  • Stanislav Hlača, Vinakras Sežana
  • Marija Jagodic, Kmetijska zadruga Grosuplje
  • Branko Javoršek, Kmetijska zadruga Trebnje
  • Feri Kučan, novinar Radia Slovenija
  • Marjan Lesica, Vinska klet Goriška Brda
  • Ivan Morelj, Kmetijska zadruga Perutninarjev Pivka
  • Jože Pečovnik, Kmetijska zadruga Vransko
  • Janez Petelinek, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice
  • Karl Svenšek, Perutninarska zadruga Ptuj
  • Vincencij Škulj, Kmečka zadruga Kostanjevica
  • Špeh Vinko, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
  • Janko Vogrin, Kmetijska zadruga Gornja Radgona
 
Priznanje ob posebnih priložnostih prejmejo zadruge:
  • Kmetijsko-gozdarska zadruga »Sloga« Kranj
  • Kmetijska zadruga Trebnje
  • Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
 
 

Dan zadružnikov – sreda 24. avgust 2011

E-pošta Natisni
Sreda je na sejmu tradicionalno dan slovenskih zadružnikov. Osrednja prireditev dneva je svečana podelitev priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam, ki se bo začela ob 10. uri v dvorani 1.
Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile tri nagrajene zadruge, ki praznujejo 50 let delovanja Kmetijsko-gozdarska zadruga »Sloga« Kranj, Kmetijska zadruga Trebnje in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje.
 

Povezani v zadruge – močnejši na trgu

E-pošta Natisni
 
Povezani v zadruge – močnejši na trgu
Pridite v Gornjo Radgono in pokusite dobrote slovenskega podeželja.
 
»Naravnost na mizo« je geslo letošnjega 49. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA od 20. do 25. avgusta 2011 v Gornji Radgoni. Zdrava prehrana in vse, kar potrebujemo za njeno okolju prijazno pridelavo in predelavo, je letošnji osrednji vsebinski poudarek sejma. Predstavljeni bodo regionalni kmetijski pridelki in živila, sodobni dosežki s področja kmetijske mehanizacije najpomembnejših svetovnih proizvajalcev, stroji za gozdarstvo, protitočni sistemi, oprema za urejanje okolja, kmetijske gradnje, tehnologija za izrabo obnovljivih virov energije, izdelki obrti, proizvodi za prehrano in nego živali in rastlin, semena velikih svetovnih semenskih hiš ter izdelki za ekološko in integrirano pridelavo.
Na sejmu se v hali B predstavljajo tudi številne slovenske zadruge s svojimi proizvodi in ponudbo ter Zadružna zveza Slovenije s skupnim sloganom »Povezani v zadruge – močnejši na trgu«.
 

Domača zelenjava za slovenskega potrošnika

E-pošta Natisni
Proizvajalci zelenjave si skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prizadevajo rešiti težave in v trgovinah zagotoviti potrošnikom več kakovostne slovenske zelenjave.
 
Po več srečanjih so se dogovorili okrepiti sodelovanje posameznih členov zelenjadarske verige in pristopili k takojšnjemu ukrepanju. Jožica Bolčič, pridelovalka zelenjave in predsednica KZ Agraria Koper, se s pridelavo zelenjave skupaj z možem Borisom ukvarja že več desetletij, na leto pridela okoli 100 ton zelenjave, predvsem solat, plodovk in kapusnic. Večina njene proizvodnje je integrirana. Rešitev vidi v prilagoditvi zakonodaje glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev zahtevam v drugih državah EU in v poenostavitvi postopkov za gradnjo objektov za zelenjadarstvo. Meni, da so slovenski proizvajalci preveč razdrobljeni in premalo modernizirani. Med priložnostmi za izboljšanje njihovega položaja sta povezovanje in sodelovanje. Prepričana je, da bodo slovenski trgovci ugotovili, da je slovenska zelenjava na njihovih policah tudi v njihovem interesu, saj je predvsem v dobro kupca.
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij