30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

Začenja se uporabljati Zakon o socialnem podjetništvu

E-pošta Natisni
Prvega januarja 2012 se je začel uporabljati Zakon o socialnem podjetništvu, ki določa pravno podlago za socialno podjetništvo v Republiki Sloveniji, njegove cilje in načela. Zakon med drugim ureja pogoje, način pridobitve in odvzema statusa socialnih podjetij ter spodbude za njihov razvoj. Zakon omogoča vključevanje različnih tipov nepridobitnih pravnih oseb v socialno podjetništvo. Med njimi imajo nedvomno posebno mesto tudi zadruge, katerih značilnosti so blizu vsebinskim zahtevam za pridobitev statusa socialnega podjetja oziroma temeljijo na vsebinsko zelo podobnih načelih. Socialna podjetja, ki jih bo označevala kratica »so.p.«, lahko delujejo na primer na področjih socialnega in družinskega varstva, varstva invalidov, znanosti, raziskovanja, varstva okolja, razvoja zelene ekonomije, socialnega turizma, pravične trgovine, kulture in podpornih storitev za socialna podjetja. P. Ž.
 

Novi standardi za zaščito kokoši nesnic

E-pošta Natisni
Z letom 2012 je na območju Evropske unije prepovedana uporaba neobogatenih kletk za rejo kokoši nesnic. S tem se uveljavlja direktiva, sprejeta že leta 1999, ki je določila minimalne standarde za zaščito kokoši nesnic. Za prehod na nove pogoje reje kokoši je direktiva predvidela dvanajstletno obdobje za prilagoditev. Do sedaj so se lahko kokoši redile v žičnatih kletkah, kjer je imela vsaka kokoš na voljo le 550 cm2 prostora ter v kateri sta bila napajalnik in krmilnik. S 1. januarjem 2012 je dovoljeno rediti kokoši nesnice v obogatenih kletkah, v katerih mora vsaka kokoš imeti na voljo vsaj 750 cm2 površine. Direktiva med drugim določa obvezno opremo kletk, v katerih morajo biti po novem gnezda, gredi in nastil. Veterinarska uprava že izvaja poostren nadzor. M. A.
 

Ocena stanja v kmetijstvu in živilstvu v Sloveniji in napovedi za prihodnje

E-pošta Natisni
Prve ocene stanja v kmetijstvu je na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Novem mestu konec decembra predstavil dr. Miroslav Rednak, predstojnik oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Leto 2011 je bilo za slovensko kmetijstvo relativno ugodno v rastlinski pridelavi, predvsem pri žitih, nekoliko manj pri trajnih nasadih, razen v vinogradništvu, kjer je bilo tudi ugodno. Po oceni statistike v celoti gledano se bo fizični obseg proizvodnje nekoliko zmanjšal, pri čemer manj v rastlinski pridelavi in več v živinoreji. Cene kmetijskih pridelkov so porasle, težava pa je v tem, da so še bolj kot cene kmetijskih pridelkov porasle cene inputov. Ekonomski položaj slovenskega kmetijstva ostaja še vedno zaostren, po oceni statistike je nekoliko boljši kot v letu 2010, vendar še vedno pod povprečjem preteklih petih let. Dolgoročne napovedi pravijo, da lahko v prihodnosti pričakujemo nekoliko višje cene v živinoreji, morda nekoliko pri žitih. Ocene o gibanju cen kmetijskih pridelkov na dolgi rok so relativno ugodne.
 
Več ...
 

Šege in navade okrog božiča in novega leta

E-pošta Natisni
Božično-novoletni čas je poln spominov na bogato slovensko ljudsko izročilo, na stare šege in navade, ki izvirajo še iz poganskih verskih in posvetnih obredov.
Zelo star obred je povezan z božično-novoletno mizo, lepo pogrnjeno s prtom, pod katerim je bil nekdaj obredni božični kruh ali poprtnik, ki je imel v vsaki slovenski pokrajini drugo ime (poprtnjak, župnik, obilnjak). Danes je poprtnjak na mizah nadomestila potica, ki je za božič obvezna po vsej Štajerski in Dolenjski, na Gorenjskem in Notranjskem ter v delu Primorske. Največkrat je to orehova potica, ponekod na Primorskem je med nadevom tudi popečen nariban kruh. Na Cerkljanskem poznajo več vrst »pajtic«, na Dolenjskem ocvirkovko. Ob številnih dobrih jedeh, ki jih na Slovenskem pripravljamo ob božiču in novem letu, pa mora biti predvsem obilo perjadi. Na Dolenjskem je to petelin, v Beli krajini puran ali kokoš. Na Primorskem pa med božičnimi jedmi ne sme manjkati bakalar ali polenovka.
(Povzeto po Borisu Kuharju, Naše šege in navade, Prešernov koledar, 1991).
 

Mednarodno leto zadrug 2012 - 140 let zadružništva na Slovenskem

E-pošta Natisni

Mednarodno leto zadrug 2012 - 140 let zadružništva na Slovenskem

Imamo tradicijo, imamo prihodnost. Želimo vam vse najboljše, veliko dobrih poslovnih idej in priložnosti, zdravja in osebne sreče.

Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto.
 
Zadružna zveza Slovenije

 

 

Naš dom krasi adventni venček

E-pošta Natisni
Prazniki so posebni dnevi v letu, ko si vzamemo čas za razmislek, se ustavimo, povežemo sami s seboj in svojim duhovnim življenjem, s soljudmi, ki nas obdajajo, in družbo, katere del smo.

Z decembrom se začenja adventni čas in traja štiri tedne pred božičem. Adventni čas je skrivnostno čaroben in že nekdaj so poganska ljudstva v tem času krasila svoje domove z različnimi zaščitnimi rastlinami, predvsem v upanju, da se sonce kmalu vrne. Latinska beseda »adventus« pomeni prihod, v krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Njegov simboličen pomen spominja na štiri tisočletja od Adama do Kristusa, ko naj bi po nekdanjem pojmovanju trajala doba od začetka človeškega rodu do Kristusovega rojstva. Prvi znanilec božičnih praznikov v našem domu je adventni venček. Adventni venčki so se sprva pojavili v cerkvah, pozneje pa v družinskih domovih. Venčki so navadno okrogle oblike, kar simbolizira kroženje zemlje okrog sonca, in imajo štiri sveče na zelenem adventnem vencu. Po krščanskem izročilu svečke pomenijo celotno zgodovino odrešenja (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in drugi Kristusov prihod na svet), pripišemo jim lahko tudi simboliko letnih časov, da nas ob iztekajočem se letu spominjajo na pomenljive obrate v naravi in našem življenju. Liturgična barva ta čas je vijolična, ki pomeni spokornost. Adventni čas nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in se pripravimo na prihodnost v upanju in pričakovanju novega.

 

Praznično razpoloženje v naših domovih

E-pošta Natisni
Sonja Arlič iz Škal: »Praznike začnemo s prvo adventno nedeljo in prižiganjem prve svečke na adventnem venčku. Božič je zame praznik, ki ima posebno energijo. Je najlepši del leta, ko je dan krajši in imamo čas zase, za svoje bližnje. Pri nas vsa hiša diha s prazniki. Božično drevo in jaslice dela vsa družina. Na božično bilo pečemo potico in piškote, imamo post, zvečer gremo k polnočnici. Za silvestrovo se dobimo tri družine skupaj, nekaj dobrega pojemo in skupaj počakamo novo leto. Ob praznikih bi želela vsem več miru, da bi se poglobili vase, da bi nas božični plamen v jaslicah vse leto grel, da bi znali iskati luč za vse težave, s katerimi se bomo srečali v prihodnje. Želim si, da bi vse leto ohranili v sebi mir, da bi znali razmišljati ne samo o sebi, ampak tudi za drugega.«
 
Dušan Pintar iz Sestranske vasi v Poljanski dolini. »Ti prazniki so zame in mojo družino največji krščanski prazniki. To je čas, ko se zberemo vsi skupaj in praznujemo v krogu družine. Kot ponavadi bomo tudi letos zbrani doma ob obloženi mizi domačih dobrot. Mogoče se bomo odločili za kak krajši izlet, ogled božičnega vzdušja v Salzburgu ali kakem drugem bližnjem mestu. Vsem zadružnicam, zadružnikom in bralcem časopisa S podeželja.si želim vesele božične praznike, zdravja in sreče v družini, na polju, v gozdu ter pri živini, v letu 2012 pa izpolnitev osebnih želja.«
 
Jožica Bolčič iz Lucije pri Portorožu: »Decembrski dnevi so za nas delovni, pobiramo zelenjavo v rastlinjakih in na prostem. Praznike pa povezujem z družino in jih preživljam doma v družinskem krogu. Imam štiri krasne vnučke, sončke, ki me vedno navdahnejo in mi dajo energijo, tudi če sem utrujena. Kot družina smo zelo povezani in si vedno stojimo ob strani. Ob praznikih želim predvsem veliko zdravja, vsem kmetovalcem dobre letine, zdravih živali, uspehov pri delu pa tudi ščepec sreče.«
 
 
Jože Strgar iz Brežic: »Prazniki so čas, ko smo družina skupaj, in čas za sprostitev ob koncu leta. Ponavadi smo za praznike doma. Če je sneg, gremo za kakšen dan smučat. Zdravja, mirnih časov in lepe praznike voščim.«
 
 
 
Ema Zadel iz Pivke: »December je zame poseben mesec, saj sem se rodila in poročila v tem mesecu. Pri nas praznike ohranjamo tradicionalno v stari podobi, postavljamo smrekico, jaslice, gremo k polnočnici. Med božičnimi prazniki se zberemo vsa družina, kaj dobrega pojemo in si vzamemo čas za prijeten družinski klepet. Za novo leto pa greva z možem na potep z avtodomom po Sloveniji. Za praznike želim vsem predvsem zdravja, dobre volje, v teh kriznih časih pa tudi strpnosti. Sama sem optimistična, saj za dežjem vedno posije sonce.«
 
Albin Oven iz Dobrove: »Prazniki so poseben čas. Poleg vsakodnevnega dela na kmetiji si za praznike vzamem čas zase in podislim vsakodnevne skrbi. Ponavadi in tudi letos bom za praznike doma, v krogu svojih bližnjih. Imam vnučke, ki se jih vedno razveselim. Želim si, da bi bili prihajajoči dnevi novega leta čim mirnejši. Naj si vsak vzame čas zase in za večje spoštovanje in razumevanje med ljudmi. Spoštovati je treba drugače misleče in ne vedno uveljaviti svoj prav.«
 

Zadruga, podjetje z vrednotami

E-pošta Natisni
V času, ko se nacionalna gospodarstva soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti in finančne nestabilnosti, je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug. Mednarodno leto zadrug, ki se je začelo 31. oktobra 2011, poteka pod sloganom »Zadružna podjetja gradijo boljši svet«. Zadruge so uspešna podjetja, ki temeljijo na zadružnih vrednotah in načelih, kot so samopomoč, demokratičnost, enakopravnost, pravičnost in solidarnost, ter so v lasti in demokratičnem upravljanju svojih članov. Podjetja, organizirana po zadružnih načelih, ob trdnem prepričanju v etična načela odprtosti, poštenosti, družbene odgovornosti in skrbi za druge, prispevajo k odpravi revščine, ustvarjanju novih delovnih mest in socialni integraciji. Zadruge delujejo v vseh regijah sveta in v vseh sektorjih od kmetijstva, bančništva, zdravstva, sociale do stanovanj in pri prodaji.
 

Živinoreja vodilna kmetijska panoga

E-pošta Natisni
Slovenci za prehrano porabimo 192 tisoč ton mesa, od tega ga v Sloveniji priredimo 161 tisoč ton. Stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji je lani bila 85 odstotkov. Živinoreja predstavlja 45 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje.

Živinoreja je v Sloveniji zaradi naravnih danosti vodilna kmetijska panoga. Živino redijo na 58.678 kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih letih se je močno zmanjšalo število gospodarstev, ki redijo prašiče, perutnino in govedo, povečalo pa število tistih, ki redijo konje in ovce. Velike spremembe so se zgodile na področju uvoza in izvoza živali. Izstopata izvoz govedi, saj smo v letu 2005 izvozili 7.784 govedi, v letu 2010 pa je to število znašalo 34.970, in uvoz prašičev, kjer smo leta 2005 uvozili 23.550 prašičev, lani pa je uvoz znašal že 62.373 prašičev. Zadruge letno odkupijo 95 odstotkov celotne prireje govedi.

 

Zadruga z mesom oskrbuje gostince

E-pošta Natisni

Kmetijska zadruga Metlika kot ena od večjih oskrbovalk gostinstva ponuja v svoji široki ponudbi tudi sveže meso in mesne izdelke. Pri pripravi mesa se zadruga s svojo značilno gastro obdelavo in mikrokonfekcijo mesa (mesne kocke, zrezki, pakiranje po želji gostinca) prilagaja željam in potrebam gostincev ter ima izredno visoko raven obdelave mesa.

Posebnost zadruge je ponudba zorjenega mesa in mesa kategorije višjega ranga, kot so roastbeef ter pljučna in fileji.
 

V Račah poslej tudi predelava mesa

E-pošta Natisni

Kmetijska zadruga Rače odpira nov, moderen, energetsko varčen obrat mesne predelave, ki je povezan s klavnico in se zaključuje s sodobno mesnico. Z novim obratom bo omogočila kupcem nakup svežega mesa in mesnih izdelkov, pripravljenih na tradicionalen način, brez vmesnih posrednikov. Obrat je registriran še za predelavo in trženje ekološkega mesa. Proizvodni program obsega razsek in predelavo govejega, svinjskega in konjskega mesa ter mesa drobnice. Registriran je tudi za obdelavo mesa gojene divjadi in ratitov (noji). Zadruga sledi viziji trženja mesa izključno slovenskega porekla. Investicija, ki je vredna okoli 3 milijone evrov, je bila polovično sofinancirana iz sredstev Programa razvoja podeželja 2007–2013.

 

Jagnjetina – zdrava hrana na vaši mizi

E-pošta Natisni

 

Sveža jagnjetina s slovenskih pašnikov je primerna za še tako razvajen okus najzahtevnejših sladokuscev. Meso je nežno, aromatično in polnega okusa. Vsebuje vse najpomembnejše snovi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Kmetijska zadruga Laško je v Sloveniji največja organizatorica odkupa jagnjet in predelovalka tovrstnega mesa. V letu 2011 je na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejela šampiona kakovosti za kolekcijo pakirane jagnjetine.
 

Pivški piščanec višje kakovosti z omega-3

E-pošta Natisni

Pivški piščanec in izdelki iz piščančjega mesa so pridobili certifikat višje kakovosti na osnovi ugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. V času vzreje so živali krmljene s posebno krmno mešanico žit, kjer je pomembna sestavina laneno seme, bogato z naravnim virom omega-3 maščobnih kislin, ki se preko metabolizma akumulirajo v mišicah. Vzreja poteka po naravni poti, je tehnološko zahtevnejša in zahteva skrbnost rejca. Letno preverjajo vse postopke in sledljivost, analizirajo meso in s tem potrjujejo skladnost s specifikacijo višje kakovosti. Reja pivškega piščanca predstavlja 40 odstotkov celotne proizvodnje rejcev Kmetijske zadruge Pivka na različnih lokacijah Primorske.

 

Tradicija reja piščancev na Ptuju

E-pošta Natisni

Perutninarska zadruga Ptuj je specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev. Na območju severovzhodne Slovenije že 45 let organizira proizvodnjo za znanega kupca, Perutnino Ptuj, sprva kot Tok-kooperacija, od sredine leta 1992 pa kot samostojna zadruga. Proizvodnja se odvija pri 171 članih in dveh lastnih farmah. Povprečna proizvodna zmogljivost hleva je 18.000 živali/turnus oziroma 18,5 milijona živali letno.

 

Gorenjska govedina dostopnejša na trgu

E-pošta Natisni

Klavnica v Škofji Loki ima več kot stoletno tradicijo in je vseskozi tesno povezana z življenjem in delom okoliških kmetov. Letos so dejavnostim podjetja dodali še razsek in pakiranje mesa. Gorenjska govedina je tako na voljo v vitrinah večjih slovenskih trgovcev. »Naš cilj je potrošniku ponuditi kakovostno gorenjsko govedino, ki zaradi posebnosti reje gorenjske živine zagotavlja visoko kakovost in veliko kulinarično vrednost,« pravi Mitja Vodnjov, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Klavnica danes zakolje 22.000 govedi, kar je 20 odstotkov vsega zakola govedi v Sloveniji, in je prva po številu zakolov. Poleg zakola govedi klavnica opravlja tudi storitve zakola konj, drobnice in prašičev. V letu 2008 je klavnica pridobila certifikat za klanje ekološke govedi.

 

Košaki usmerjeni v izvoz

E-pošta Natisni

Tovarna mesnih izdelkov Košaki iz Maribora, ki s skoraj 140 leti obstoja velja za najstarejšo v panogi, se zaradi manjše potrošnje doma vse bolj usmerja v izvoz. Letno količino 4.500 ton predelanega svežega mesa in 2.500 ton izdelanih mesnih izdelkov bo letos dosegla prav ob 14-odstotnem povečanju izvoza v 12 evropskih držav, v naslednjih letih pa jo načrtuje še zviševati ob večjem izvozu na Hrvaško, v Nemčijo in države Bližnjega vzhoda. Kot je poudaril predsednik uprave

Jure Bojnec

, pa bodo Košaki na slovenskem trgu ohranjali ponudbo visoko kakovostnih tradicionalnih mesnih izdelkov, predvsem med kupci najbolj priljubljene kranjske klobase.

 

Ekološka reja drobnice

E-pošta Natisni
V Pomurju je že nekaj rejcev drobnice, ki se na čimbolj naraven način ukvarjajo s to dejavnostjo. Čeprav po deležu spadajo med najmanj zastopane v regiji (po podatki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je bilo leta 2000 na območju Pomurja 1.221 ovac ter 1.723 koz), sta zanimanje in ukvarjanje s to dejavnostjo v porastu. K temu prispevajo tudi določena nepovratna sredstva iz različnih slovenskih razpisov in tudi razpisov Evropske unije, ki podpirajo lokalno trajnostno oskrbo (predvsem tudi z mesom), preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin ter živalim prijazno rejo. Mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
 

Bogastvo slovenskih gozdov

E-pošta Natisni

V Sloveniji raste 71 drevesnih vrst, od tega 10 iglavcev in 61 listavcev. Večina ali 74 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, 26 odstotkov gozdov pa je v lasti države in občin. Zasebno lastništvo gozdov je zelo razdrobljeno, saj povprečna zasebna gozdna posest obsega okoli 2,5 ha in se nadalje deli. Lesna zaloga je 280 kubičnih metrov na hektar, od tega iglavcev 46 odstotkov in listavcev 54 odstotkov. Na leto posekamo od 3 do 3,7 milijona kubičnih metrov dreves. Slovenija izvozi 844.000 kubičnih metrov okroglega lesa. Slovenska lesnopredelovalna podjetja, ki so v preteklosti uspešno poslovala, so se znašla pred velikimi izzivi. Nekatera jim niso bila kos, druga pa se spopadajo z velikimi težavami in iščejo rešitve, ki bi znova pognale lesnopredelovalno industrijo.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij