BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

Krave molzejo z robotom

E-pošta Natisni
Kmetija Lavre iz Podgorja pri Slovenj Gradcu je velika le dobrih 12 ha, toda polna zanimivih tehničnih novosti in rešitev, med drugim na njej najdemo tudi robota za molžo krav. Njena lastnika Darko in Sabina Krivec redita 35 krav molznic in na trg oddata letno 260.000 l mleka. Sodobna tehnološka oprema je prinesla družini Krivec mnoge prednosti, med bistvenimi pa omenjata manj angažirane fizične delovne sile za sam proces molže, lažje časovno razporejanje dela ter predvsem veliko informacij in spremljanje podatkov, ki jih omogoča računalnik. Boljši je pregled nad zdravstvenim in proizvodnim statusom črede, prednost pa so tudi večkratna molža visoko produktivnih krav ter mir v hlevu in spontan proces krmljenja in molže. V prihodnost mlečne proizvodnje na kmetiji kljub težavam Krivčeva zreta z optimizmom.
 

Tradicionalno srečanje v mlekarni Planika

E-pošta Natisni
Tradicionalno srečanje zaposlenih v slovenskih mlekarnah, mlekarskih šolah in drugih zavodih, ki poteka vse od leta 1982, se je tokrat odvijalo v mlekarni Planika v Kobaridu. Več kot sto udeležencev iz vse Slovenije si je 10. september zapomnilo po prekrasnem, sončnem dnevu ter po predstavitvi mlekarne Planika in muzejske zbirke »Od planine do Planike«. Po obilnem zajtrku so se udeleženci odpravili na planino Kuhinja pod Krn, kjer so si ogledali pravo planinsko sirarno, in nadaljevali pot do slapa Kozjak v bližini Kobarida. »Planikovci smo bili zelo veseli, da je po dolgem času mlekarsko srečanje potekalo v naši mlekarni,« je povedala Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika Kobarid.
 

Mleko potrebno pri razvoju otrok in mladostnikov

E-pošta Natisni

Strokovnjaki s področja prehrane in zdravja so konec septembra na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Gospodarsko interesno združenje mlekarstva, razpravljali o vlogi mleka in mlečnih izdelkov pri razvoju otrok in mladostnikov. Poudarili so, da bi morali otroci in mladostniki vsak dan v priporočenih vrednostih uživati mlečne izdelke, saj so ti vir številnih hranilnih snovi, kot so visokovredne beljakovine, laktoza, maščoba, vitamini in minerali.

 

vinogradništvo in vinarstvo v sloveniji

E-pošta Natisni
V Sloveniji je registriranih osemindvajset tisoč pridelovalcev grozdja in so skoraj vsi tudi pridelovalci vina, na skupni površini dobrih šestnajst tisoč hektarov. Z letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo dobrih 21.500 hektarov vinogradov. V povprečju v Sloveniji letno proizvedemo do 90 milijonov litrov vina v treh vinorodnih deželah – Primorski, Posavju in Podravju.
 
Po podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se 42 odstotkov površin vinogradov nahaja v podravski vinorodni deželi, 17 odstotkov v posavski ter 40 odstotkov v primorski vinorodni deželi. Grozdje in vino skupaj v zadnjih letih predstavljata med 9 in 12 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje, kar je največ med rastlinskimi pridelki. Slovenski vinogradniki gojijo 48 priporočenih sort vinske trte. Za Slovenijo je značilna velika razdrobljenost vinogradov, saj več kot 90 odstotkov pridelovalcev obdeluje manj kot en hektar vinogradov.
 
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji letno pridelamo med 80 in 90 milijonov litrov vina, pri čemer ga je 30 do 40 odstotkov za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Zavezanci za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina so namreč tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo. Slovenija vino tudi uvaža, predvsem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Največ vina v Slovenijo prispe iz Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske. Glavni trgi za izvoz slovenskega vina so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, ZDA in v zadnjih letih Češka.
  
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk, ki ima približno 600 vrst. Grozdje in vinsko trto so gojili že v starih civilizacijah, zato ima večtisočletno tradicijo. Celo stari Egipčani so jo že poznali. Prvotna domovina vinske trte pa naj bi bila v okolici Kavkaza.
 
Rimljani so vinsko trto med osvajanji po Evropi nasadili tudi v bolj severnih predelih, čeprav trta najbolje uspeva v sončnih in suhih okoljih južnih krajev. Danes je grozdje najbolj razširjena sadna vrsta na svetu. Samo v Evropi pridelajo dve tretjini svetovnega pridelka, od tega skoraj tri četrtine predelajo v vino. Konec 19. stoletja je Slovenijo in Evropo prizadela huda trtna uš in takrat je izumrlo veliko slovenskih avtohtonih vrst grozdja oziroma trte. Nadomestili so jih s prinešenimi iz Amerike, in to predvsem s tako imenovano šmarnico.
 

Kaj o letošnji trgatvi in vinski letini pravijo zadružni vinogradniki in vinarji

E-pošta Natisni
Janez Živič, direktor KZ Krško: »Vsekakor je letnik 2011 eden boljših v zadnjih letih, kar kažejo tudi vsi parametri. Nekoliko manjši pridelek bo pri belih sortah, na nekaterih območjih tudi zaradi toče. Z našimi člani smo sklenili pogodbe za 1.800 ton grozdja, od tega za 1.550 ton iz dolenjskega vinorodnega okoliša, ostalo pa iz bizeljsko-sremiškega. Povprečna odkupna cena bo okrog 40 centov za kilogram, podobno kot v lanskem letu. Možna pa je tudi vmesna korekcija navzgor pri dobrem poslovanju čez leto. Naše vino prodamo v glavnini na domačem trgu, pri izvozu pa glavne aktivnosti potekajo predvsem na hrvaškem trgu. Prodajne aktivnosti na domačem trgu so podprte tudi s promocijami v sklopu Ukrepa 133. Konec leta 2011 bo na trgu že cviček PTP letnika 2011.«
Milivoj Trstenjak, enolog v kleti Pesnica, letošnjo letino ocenjuje takole: »Ob zelo ugodnih vremenskih razmerah smo že v času cvetenja vinske trte beležili znatno prednost, saj smo prve cvetove na srednje poznih sortah opazili že malo po 20. maju 2011. Zaradi obilice sončnih ur in zelo toplih dni smo začeli s trgatvijo 10. septembra 2011. Grozdje je bilo v odličnem zdravstvenem stanju s sladkornimi stopnjami okrog 90 Oe°. Iz teh vrhunskih moštov lahko ob primernem kletarjenju pričakujemo izjemna vina. V kleti Pesnica bomo letos odkupili okoli 100.000 litrov mošta različnih sort, s poudarkom na aromatičnih sortah. Večino vina prodamo pod blagovno znamko GALANTES v vinoteki na lastnem dvorišču, prisotni pa smo tudi na policah v velikih trgovskih mrežah. Cene so v primerjavi z lanskimi za okoli 10 odstotkov višje.«
 
Janez Valič, vinogradnik in predsednik KZ Vipava, ocenjuje letošnji letnik po kakovosti kot odličen. Kmetijska zadruga Vipava je odkupila 3.287.240 kg grozdja od 470 vinogradnikov, v razmerju 61:39 v korist belih sort.
 
Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška Brda:« Letošnja trgatev je zgodnja in količinsko

povprečna. V klet bomo skupno sprejeli okoli 6.700 ton grozdja, kar je v primerjavi z lani okoli 9 % manj. Izpad zaradi toče in sušnega vremena je povzročil, da bo dejanski pridelek za 15 % manjši od pričakovanega. Letošnji letnik bo po kakovosti izjemen in primerljiv letniku 2003. Pričakujemo sadna, bogata in strukturna vina z ne previsokimi stopnjami alkohola. Veseli smo tudi kakovosti letošnjega pridelka pri rdečih sortah, ki jih poleg intenzivne barve in strukturnosti zaznamuje tudi visoka vsebnost zdravju koristnih fenolov. Cena za kilogram grozdja se tudi letos v povprečju giblje okoli 40 centov za kilogram.«
 

Vinska kraljica Simona Žugelj

E-pošta Natisni
Simona Žugelj, 22-letna študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer turizem, je doma iz Čuril pri Metliki, kjer na kmetiji, ki se že 35 let ukvarja s trsničarstvom in vinogradništvom, živi s staršema, starima staršema in bratoma. Krono so ji nadeli 14. januarja letos in odtlej se Simona Žugelj kot vinska kraljica udeležuje številnih sejemskih, turističnih in drugih javnih prireditev ter na njih govori o slovenskem vinu, vinski kulturi nasploh ter predstavlja slovenske vinorodne dežele. Na posebej pripravljeni okrogli mizi pa je pomagala odpreti širšo razpravo o odnosu mladih do vina, saj ugotovitve kažejo, da mladi praviloma vina ne pijejo ter da tudi zelo malo vedo o užitkih, ki jih daje kulturno in zmerno uživanje vina. In kako vinska kraljica Simona Žugelj napoveduje letošnjo letino grozdja? »Po tistem, kar so mi povedali vinogradniki, bo pri nas v Beli krajini in tudi drugod po Sloveniji odlična, zato lahko pričakujemo vinski letnik, ki se bo zapisal v zgodovino.«
 

Kje lahko kupite ekološka živila?

E-pošta Natisni
Ekološka živila lahko kupite na ekoloških tržnicah, v trgovskih centrih, na raznih prireditvah, lahko pa se odpravite tudi na ekološko kmetijo, kjer boste dobili informacije iz prve roke.
Ekološka živila lahko kupite na ekoloških tržnicah po vseh večjih slovenskih mestih: v Ljubljani na osrednji tržnici na Pogačarjevem trgu, v Mariboru in Kranju na Glavnem trgu, v Celju na glavni tržnici ter v Naklem, na Bledu, v Murski Soboti, v Kamniku, Tolminu, v Novem mestu ter drugih. Prodajajo jih tudi na različnih prireditvah, kot sta Ekofest v Žalcu in Ekoteden v Ljubljani, ter na različnih drugih turističnih prireditvah. Bogato ponudbo ekoloških živil lahko najdete v številnih trgovskih centrih in specializiranih trgovinah z zdravo prehrano. Številna ekološka živila pa lahko kupite tudi neposredno na kmetijah. Seznam vseh ekoloških kmetij lahko poiščete na spletnih straneh, kot sta na primer http://www.eko-kmetije.info/ oziroma http://www.zveza-ekokmet.si/.
 

 

 

Ekološka pridelava kot priložnost

E-pošta Natisni

Število ekoloških kmetij v Sloveniji iz leta v leto narašča, kljub temu pa so bili v letu 2010 le trije odstotki slovenskih kmetij vključeni v ekološko kontrolo. Statistike kažejo, da veliko kupcev v Sloveniji in Evropski uniji pri vsakdanjem nakupovanju živil išče izdelke z ekološkimi oznakami. Po ocenah študij se trg za ekološka živila poveča od 10 do 15 odstotkov letno.V letu 1998 je bilo v Sloveniji v ekološko kontrolo vključenih le 41 ekoloških pridelovalcev, v letu 1999 se je število povečalo na 300 ekoloških pridelovalcev, danes pa je v Sloveniji v ekološko kontrolo vključenih že 2.218 pridelovalcev, kar predstavlja 2,9 odstotka vseh kmetij v Sloveniji s 30.696 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Od teh je 1.897 kmetij že pridobilo ekološki certifikat, katerega pridobitev traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo. V Sloveniji delujejo tri kontrolne organizacije za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki jih nadzoruje Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano: Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT), Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru za tehnično preizkušanje in analiziranje (IKC) in BUREAU VERITAS, d. o. o.,  samo za kontrolo nad predelavo pri pravnih osebah.

Preglednica 1: Število ekoloških kmetij
 
 
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Število ekoloških kmetij v kontroli
41
300
600
1.000
1.160
1.415
1.582
1.718
1.876
2.000
2.067
2.096
2.218
Ekološko obdelane površine v kontroli, v ha
 
2.400
5.446
10.828
13.828
20.018
23.019
23.169
26.831
29.322
29.836
29.388
30.696
Število certifikatov
 
 
115
322
412
632
910
1.220
1.393
1.610
1.789
1.853
1.897
Biodinamične kmetije
 
 
166
 
 
 
 
 
 
25
21
21
21
Vir: spletna stran MKGP
 
Zanimivi so tudi podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o strukturi in obsegu obdelovalnih površin v kontroli ekološkega kmetovanja po letih. Podatki kažejo, da v dosedanji pridelavi daleč prevladuje travinje oziroma živinoreja (skoraj 90 odstotkov ekološke pridelave), čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih živilih, to je mlevski in mlečni izdelki.

 

 

Kaj o ekološkem kmetijstvu menijo...

E-pošta Natisni
Leskovec Franc iz Novega sveta pri Logatcu:
»Ekološko kmetijo Leskov gaj, kjer se ukvarjamo s kozjerejo, imam že 15 let. Sveže kozje mleko, kozji sir iz nepasteriziranega mleka, skuto, sirotko in druge izdelke iz kozjega mleka prodajam doma na kmetiji in vsako soboto na ekološki tržnici v Ljubljani. Za ekološko kmetijo sem se odločil, ker želim jesti zdravo in prispevati k prizadevanjem proti stihijskemu zaraščanju zemljišč. Po mojih izdelkih največ sprašujejo matere, katerih otroci zavračajo kravje mleko, in bolniki z rakom.«
 
Jože Ledinek iz Šentjanža pri Dravogradu: »Pred 15 leti se je oče odločil, da nama z ženo podari kmetijo. Ker mi je všeč kmetovanje, prijazno do narave in živali, in sem ekološko osveščen, sem se odločil za ekološko kmetovanje. Na bio kmetiji Ržen pridelujemo ekološko zelenjavo in sadje, sadne sokove in kise, ki jih prodajamo na tržnici, sodelujemo v shemi šolskega sadja in pri sanaciji okolja Zgornje Mežiške doline z dobavo ekološkega sadja in zelenjave. Prehod iz konvencionalne v ekološko kmetijo je pri nas trajal eno leto, saj se prej na kmetiji ni intenzivno kmetovalo. Največ težav sem imel z zapiski, vendar sem se tudi tega navadil.«
 
Marko Grad, solastnik kmetije Grad v Podgorici pri Domžalah: »Na naši kmetiji na štirih hektarih površin pridelujemo zelenjavo na okolju prijazen, tradicionalen način in z izključno mehansko obdelavo. O ekološkem kmetovanju ne razmišljamo, ker smo pač preblizu cest in prometa, integrirano pridelavo zelenjave pa smo opustili izključno zaradi prevelike birokracije. Prepričan sem, da bi morala država ekološkim kmetijam pomagati tako, da bi jim pokrivala zajetne stroške analiz, preverjanj in nadzora, ki spremljajo ekološko kmetovanje.«
 

Ekološka hrana s Pomurja

E-pošta Natisni
Center za zdravje in razvoj Murska Sobota že vrsto let sodeluje z Ekološkim centrom SVIT Pomurje Gornja Bistrica, ki ekološko pridelana živila z območja Pomurja promovira in prodaja po vsej Sloveniji. V njihovi ponudbi ekološko pridelanih živil so moke, kaše in zdrobi iz pšenice, pire, prosa, rži, koruze, ovsa, ječmena in kamute, razne testenine, posredujejo pa tudi druga ekološko pridelana živila iz sadja in zelenjave, razne sire in druge mlečne izdelke, jajca, meso, med, zelišča in čaje. Več na www.eko-svit.si.
mag. Silva Nemeš
 

EKODAR – darilo zdravju in naravi

E-pošta Natisni
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je z blagovno znamko EKODAR prva ponudnica izključno slovenskega ekološkega govejega mesa. V ta namen je bila ustanovljena skupina proizvajalcev »Rdeče EKO meso«, ki deluje kot strokovna enota v okviru Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
 
Skupina si prizadeva širiti zavest o ekološkem kmetijstvu, podpirati člane pri ekološkem kmetovanju z rednim odkupom ekološke živine ter predelovati odkupljeno meso po najvišjih certificiranih ekoloških standardih.
 
Ekološko meso znamke EKODAR prihaja izključno s slovenskih kmetij, kar omogoča popolno sledljivost izvora govedine. Kupec lahko v trgovini s pomočjo inovativnega sistema sledljivosti izvora mesa preko kode QR preveri, s katere kmetije je izbrano meso. Ekološko meso odlikujeta izjemen okus in visoka kakovost, zaradi manj maščob je ekološko rdeče meso bolj zdravo in ima visoko prehrambeno vrednost. Meso se prodaja izključno v deklarirani embalaži, kar zagotavlja verodostojnost proizvoda.
 
EKODAR je tudi družbeno odgovoren projekt, saj je bil v povezavi z njim ustanovljen dobrodelni sklad EKODAR – Mitja Petkovšek. Odstotek prodajne cene vsakega prodanega proizvoda se tako preko sklada nameni za Pediatrično kliniko v Ljubljani.
 

Če želite izvedeti več in tudi sami poskusiti ekološko govedino EKODAR, lahko vse informacije dobite na spletni strani

www.ekodar.si
 

Letos odkupljene dvakrat več domače pšenice

E-pošta Natisni

Letošnja žetev je pospravljena. Sklenjeni žitni dogovor, ki so ga decembra lani na pobudo kmetijskega ministra mag. Dejana Židana podpisali Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, in Anton Balažič, predsednik sekcije za mlinarstvo in pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je pripomogel, da je doma ostalo dvakrat več pšenice kot leto prej. Kako so posamezni udeleženci zadovoljni, so spregovorili na okrogli mizi o žitni verigi z naslovom »Prva žetev po podpisu dogovora o boljšem delovanju žitne verige« na sejmu AGRA, ki jo je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. 

V silosih slovenskih mlinarjev in pekov je letos končalo več kot 40.000 ton slovenske pšenice in kmetje so bili z dogovorjeno ceno za letošnji pridelek prvič po dolgih letih zadovoljni. Pohvalili so pozitivno vlogo zadrug, ki so pomagale, da je slovenska pšenica ostala v slovenskih mlinih. Podpisniki dogovora upajo, da se bodo tovrstni pogovori nadaljevali, da se bosta pripravljenost na kompromise in medsebojna solidarnost med pridelovalci in predelovalci krušnih žit gradili tudi v prihodnje. O kakovosti domače hrane in koristnosti kupovanja domačih pridelkov moramo prepričati še slovenske potrošnike in se potruditi, da sprejeti Zakon o promociji čim prej zaživi. Naš cilj je s pomočjo naročene proizvodnje, ki bo zagotavljala ustrezen sortni sestav za pridelavo kakovostnega slovenskega kruha, zagotoviti vsaj dvakrat večjo samooskrbo s krušnimi žiti, kot jo imamo sedaj. Letošnje uspešno dogovarjanje naj bi spodbudilo kmete, da jeseni zasejejo bistveno več krušnih žit, saj je dolžnost Slovenije, kot pravi minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, povečati samooskrbo s krušnimi žiti in drugimi kmetijskimi pridelki ter v teh negotovih časih zagotoviti prehransko varnost svojim prebivalcem. Pomembno je nadaljevati s tovrstnimi pogovori in povezovanjem še v drugih kmetijskih panogah. Pogovori o jesenski setvi so se že začeli.

 

 

Kodeks za bolj uravnotežene odnose v prehranski verigi

E-pošta Natisni

 

Na sejmu AGRA so ga podpisali Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Anka Miklavič Lipušček, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, in Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Zdaj bo kodeks treba še udejanjati v praksi. Kodeks naj bi izboljšal poslovno sodelovanje, krepil partnerstvo in povečal konkurenčnost agroživilske verige v Republiki Sloveniji na načelih tržnih zakonitosti, kar bo v korist potrošnika. S kodeksom bo vsak člen dobil svoj kos pogače v prehranski verigi. Z njim se bo spodbudilo tudi povečanje slovenske samooskrbe s hrano. Podpisa sta se udeležila poleg podpisnikov tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, in mag. Mitja Gaspari, minister za gospodarstvo ter predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Odbora za gospodarstvo Državnega zbora RS.

 

 

Pred trgatvijo

E-pošta Natisni
Glavna značilnost letnika 2011 bo zgodnje dozorevanje. Na Primorskem bodo s trgatvijo za osnovna vina za penine začeli že sredi avgusta.
 
Letošnja trgatev bo po pričakovanjih trajala dlje časa, saj je dozorevanje odvisno od posameznih leg. Žal tudi letošnje poletje ni minilo brez naravnih katastrof, ki so ogrozile pridelek. Na območju Brežic in delu Goriških Brd, tik ob italijanski meji, je toča prizadela številne vinograde ter ponekod uničila ves pridelek in rodni les za prihodnje leto. Če takšnim ujemam letos ne bomo več priča, lahko v Sloveniji v splošnem pričakujemo količinsko povprečen pridelek ter zgodnjo in dolgo trgatev.
Silvan Peršolja, predsednik strokovnega odbora za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije
 

S kodeksom do boljših odnosov v prehranski verigi

E-pošta Natisni
Nesorazmerja med ceno, ki jo za proizvod dobi pridelovalec, in ceno, ki jo zanj plača kupec, so spodbudila pridelovalce, predelovalce in trgovce, da poiščejo rešitve in ublažijo cenovna nesorazmerja ter slovenskemu potrošniku ponudijo več slovenske hrane.
 
Po številnih pogovorih in sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravljen in pred podpisom Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. S kodeksom želimo izboljšati poslovno sodelovanje, krepiti partnerstvo in povečati konkurenčnost agroživilske verige v Sloveniji na načelih tržnih zakonitosti in v korist potrošnika. Po pričakovanjih naj bi bil kodeks podpisan na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, njegovi podpisniki pa naj bi bili poleg Zadružne zveze Slovenije še Trgovinska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetijstva in živilske industrije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
 

Predstavljen predlog proračuna EU

E-pošta Natisni
Konec junija je Evropska komisija predstavila predlog proračuna EU za obdobje 2014–2020.
Od skupaj 1.025 milijard evrov prihodkov je za kmetijstvo namenjenih 386,9 milijarde evrov.
Proračun ohranja sedanjo strukturo stebrov skupne kmetijske politike, daje večji poudarek pravičnejši razdelitvi neposrednih po dpor za kmete v smeri ciljno usmerjenih neposrednih plačil ter namenja neposredne podpore aktivnim kmetovalcem. Glavni steber reforme skupn e kmetijske politike je ozelenitev neposrednih plačil. O predlogu večletnega finančnega okvira bodo potekala pogajanja predvidoma do konca leta 2012.
 

Nagrajenci za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva

E-pošta Natisni
Priznanje za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejmeta Miroslav Pirc, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica in Viktor Matjan, predsednik Kmetijske zadruge Domžale.
Letno priznanje za razvoj zadružništva prejmejo:
  • Darko Benčič, Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija
  • Jožef Brečko, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica
  • Franc Cigula, Kmetijska zadruga Ptuj
  • Aleš Dolenc, Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora Žiri
  • Anton Drakslar, Kmetijska zadruga Naklo
  • Anemarija Gerold, Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec
  • Stanislav Hlača, Vinakras Sežana
  • Marija Jagodic, Kmetijska zadruga Grosuplje
  • Branko Javoršek, Kmetijska zadruga Trebnje
  • Feri Kučan, novinar Radia Slovenija
  • Marjan Lesica, Vinska klet Goriška Brda
  • Ivan Morelj, Kmetijska zadruga Perutninarjev Pivka
  • Jože Pečovnik, Kmetijska zadruga Vransko
  • Janez Petelinek, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice
  • Karl Svenšek, Perutninarska zadruga Ptuj
  • Vincencij Škulj, Kmečka zadruga Kostanjevica
  • Špeh Vinko, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
  • Janko Vogrin, Kmetijska zadruga Gornja Radgona
 
Priznanje ob posebnih priložnostih prejmejo zadruge:
  • Kmetijsko-gozdarska zadruga »Sloga« Kranj
  • Kmetijska zadruga Trebnje
  • Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
 
 

Dan zadružnikov – sreda 24. avgust 2011

E-pošta Natisni
Sreda je na sejmu tradicionalno dan slovenskih zadružnikov. Osrednja prireditev dneva je svečana podelitev priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam, ki se bo začela ob 10. uri v dvorani 1.
Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile tri nagrajene zadruge, ki praznujejo 50 let delovanja Kmetijsko-gozdarska zadruga »Sloga« Kranj, Kmetijska zadruga Trebnje in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje.
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij