PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

OBISK KOMISARJA HOGANA V SLOVENIJI

E-pošta Natisni

V Slovenijo je 14. julija 2016 na prvi uradni obisk prišel Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja. Med drugim se je udeležil seje Sveta za kmetijstvo in razvoj podeželja Republike Slovenije, na kateri je s člani sveta obravnaval temo »Prihodnost Skupne kmetijske politike (SKP) v luči slovenskega kmetijstva«. Člani so komisarju predstavili značilnosti slovenskega kmetijstva ter izrazili pričakovanja nadaljnje krepitve SKP in odzivanje na izzive, s katerimi se srečujeta agroživilstvo in podeželje. Pričakujejo večjo fleksibilnost pri reševanju specifičnih razvojnih potreb posameznih regij in panog. Izpostavili so osem pomembnih vprašanj za SKP v prihodnje: koncept neposrednih plačil, omejitve pri kmetovanju na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, velika koncentracija trgovine in moč višjih členov v agroživilski verigi, nihanje cen kmetijskih proizvodov in druga rastoča tveganja, administracija ukrepov, prenos znanja in inovacij, socialno uravnotežen razvoj podeželja ter manjše administrativne obremenitve proizvajalcev hrane. V. V.

 

ZAKLJUČENA ŽETEV IN ODKUP PŠENICE

E-pošta Natisni

Večina polj, zasejanih s pšenico, je že požeta. Nižje odkupne cene letošnje letine pšenice dokazujejo, da je evropski trg zasičen s pšenico še lanske letine. Kupcev pšenice iz tujine ni bilo zaznati na naših poljih. Glede na objavo okvirnih odkupnih cen naših mlinarjev na zadnjem sestanku žitne verige v Murski Soboti pred žetvijo (za razred A: 155–165 € po toni, razred B1: 135–150 € po toni, razred B2: 120–130 € po toni in cena krmne pšenice: 110–120 € po toni) so pridelovalci pričakovali, da se bo cena zvišala, ko se bo začela žetev po Evropi, vendar se to ni zgodilo. V času odkupa so bile odkupne cene pri nekaterih kupcih še nižje od okvirnih cen. Po analitični kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo stroški pridelave pšenice 172 € po toni za bruto pridelek 5.414 kg po hektarju. M. A.

 

SPREJET ZAKON O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA

E-pošta Natisni

Državni zbor RS je potrdil predlog Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki temelji na izračunu katastrskega dohodka po agregatnih podatkih ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo. To bo vplivalo na povečanje prihodkov iz naslova dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter delno iz povečanja prispevkov za socialno varnost, kar pomeni, da bo katastrski dohodek višji kot po veljavni metodologiji. Še večje povišanje katastrskega dohodka bo pri posameznih zavezancih in posameznih kategorijah zemljišč. Zadružna zveza Slovenije je opozorila, da zakon prinaša povečanje davčnih obremenitev, ki ob tako slabem gospodarskem položaju kmetij, nizki stopnji samooskrbe in vse večjem zaraščanju kmetijskih površin niso sprejemljive. V. V.

 

SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI IN ZDA

E-pošta Natisni

Sredi julija 2016 je bila v Ljubljani delavnica z naslovom »Socialno podjetništvo v Sloveniji in ZDA«, na kateri so sodelovali predstavniki društva Ustvarjalnik, Tadej Slapnik iz Kabineta predsednika vlade, Nena Dokuzov z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ameriški profesor George Deriso z Univerze v Coloradu. Profesor Deriso je predstavil razvoj socialnih podjetij v ZDA, ki postajajo vse pomembnejša za vzdržen razvoj. Dobrodelen pristop po njegovem mnenju pomaga le kratkoročno, socialno podjetništvo pa omogoča posameznikom, da razvijejo svoje podjetniške zamisli, zagotovijo osebnostni razvoj in se vključijo v družbo. F. A.

 

JAVNI RAZPISI 09/2016

E-pošta Natisni

Javni razpis Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014–2020
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. julija 2016 objavilo javni razpis Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za ta namen je razpisalo 700 tisoč evrov sredstev. Upravičenci lahko vloge vložijo od 25. julija 2016 do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletni strani MKGP. Cilj razpisa sta odprava škode in obnova gozdov, poškodovanih zaradi naravne nesreče žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Več na www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

Javni razpis Podpora za naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe iz PRP 2014–2020
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 24. junija 2016 objavilo javni razpis Podpora za naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za ta namen je razpisanih 10 milijonov evrov sredstev. Vloga za razpis se lahko odda od 18. julija do vključno 7. septembra 2016 do 24. ure. Več na www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

Javni razpis Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 za naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave iz PRP 2014–2020
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. junija 2016 objavilo drugi javni razpis Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 za naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za ta namen je razpisanih do 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, upravičenci pa lahko vloge vložijo od 4. julija do vključno 7. septembra 2016 do 24. ure. Več na www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

Javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014–2020
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 29. aprila 2016 objavilo javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za ta namen je razpisanih 3 milijone evrov sredstev, upravičenci lahko vloge vložijo od 23. maja 2016 do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletni strani MKGP. Sredstva iz tega podukrepa so namenjena za naložbe v gradnjo, rekonstrukcijo in pripravo gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov, poškodovanih zaradi naravne nesreče žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Več na www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

Javni razpis Spodbude za MSP v lesarstvu
Slovenski regionalno razvojni sklad je 29. julija 2016 objavil razpis Spodbude za mala in srednje velika podjetja (MSP) v lesarstvu, za katerega je namenjenih 5.880.000 evrov nepovratnih sredstev. Upravičenci lahko vloge oddajo do 29. avgusta 2016. Namen razpisa je spodbujati razvoj novih ali izboljšanih izdelkov in storitev na področju predelave ter obdelave lesa in lesnih tvoriv. Več na http://www.regionalnisklad.si/razpisi/aktualni-razpisi.

 

HUDA POZEBA IN SNEG

E-pošta Natisni

Za odpravljanje posledic nedavne pozebe in sneženih padavin bo Slovenija najverjetneje zaprosila za evropsko pomoč. Po prvih informacijah naj bi škoda presegala prag za sprožitev postopka ocenjevanja škode. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan si je škodo ogledal na območju Posavja in Prekmurja. »Na podlagi teh podatkov se začnemo pogovarjati o morebitnih smiselnih ukrepih v naslednjih tednih in mesecih, da bo lahko Uprava za zaščito in reševanje prišla na vlado s sklepom o prehodnem popisu škode, kar bo potem formalni korak za vse ostale potrebne korake v Sloveniji in na ravni Evropske unije,« je ob ogledu povedal minister in se zavzel za pomoč prizadetim kmetijam.

Najbolj prizadeti so sadovnjaki, vinogradi in poljščine. Direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi Janko Stojkovič škodo ocenjuje na milijon evrov. »Škoda je neizmerna in pomeni velik vprašaj nadaljnje eksistence za našo zadrugo,« je povedal Stojkovič. Nedavna ujma je poškodovala 15 ha in popolnoma uničila 4 ha sadovnjakov. Pri reševanju in sanaciji posledic nedavne pozebe KZ Selnica upa na pomoč države in se začasno umika s slovenskega trga. Že pred dvema letoma je selniškim sadjarjem toča oklestila pridelek, zato so lansko leto namenili največji investiciji v zadrugi, v okviru katere so obnovili nasade in jih opremili s protitočnimi mrežami. Po pozebi 26. aprila 2016 so sadjarji razpeli zaščitne mreže, ki naj bi zavarovale drevesa. »Zgodilo se je ravno obratno, saj je zaradi zapadlega snega popustila armatura, ki se je pod dodatno težo zrušila na drevesa,« je dogajanje opisal direktor Stojkovič, ki dodaja: »Upam, da se nas kdo usmili.« J. K.

 

NOVI ZAKON O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA RAZBURJA

E-pošta Natisni

Predlog novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka močno razburja širšo javnost. Predlog zakona namreč pomeni bistveno povečanje davčnih obveznosti, poleg tega pa so na katastrski dohodek vezane še druge dajatve oziroma pravice (na primer iz socialne varnosti). Večje davčne obremenitve glede na dejanski dohodkovni položaj kmetijstva niso sprejemljive.
Povečanje je najvišje na območjih z omejenimi dejavniki ter na hribovsko-gorskih območjih, ki sta jih poleg žledoloma prizadela še znatno zmanjšanje neposrednih plačil iz naslova kmetijske politike ter padec cen mleka, mesa in lesa. Kmetijstvo in gozdarstvo se soočata s posledicami podnebnih sprememb, ki prinašajo vedno večje tveganje in izpad dohodkov, zato je pomembno, da je obdavčitev kmetijstva odraz dejanskega dohodkovnega položaja v kmetijstvu. Zadružna zveza Slovenije je že v aprilu o svojem nestrinjanju s predlaganim zakonom s posebnim dopisom obvestila finančno ministrstvo. O predlogu zakona sta razpravljala na skupni seji 3. maja 2016 odbora državnega zbora za finance ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zakon je bil osrednja tema tudi na izredni seji sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Zadružna zveza Slovenije ostro nasprotuje vsakršnemu povečevanju davčnih bremen za kmete in predlaga, da se pri oblikovanju zakona sprejmejo rešitve, ki bodo sledile priporočilom delovne skupine za pripravo izhodišč za izračun katastrskega dohodka in zahtevam nevladnih organizacij. Povzela A. J. po različnih virih

 

POTRJENA PRVA SPREMEMBA PRP ZA OBDOBJE 2014–2020

E-pošta Natisni

Evropska komisija je 29. marca 2016 uradno posredovala potrditev prve spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020. Največ sprememb se nanaša na ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, ekološko kmetovanje, dobrobit živali, podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in podukrep podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, kjer se zvišuje prag za opredelitev zahtevnih naložb na 200.000 evrov. V podukrepu podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov so se spremenili najvišji zneski podpore, ki jih upravičenci lahko pridobijo v celotnem programskem obdobju. Tako se v primeru, ko so upravičenci kmetije in mikro podjetja, vrednost povišuje z 1 na 1,5 milijona evrov, kadar so upravičenci srednja in velika podjetja, pa s 3 na 5 milijonov evrov. Vrednost za majhna podjetja ostaja enaka na višini 3 milijonov evrov. Pri ukrepu KOPOP so uvedene spremembe pri operacijah sadjarstvo, vinogradništvo, vodovarstvena območja in habitatne operacije. S spremembo PRP 2014–2020 so se opredelila problemska območja, s katerimi se želi doseči uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti. Več na http://www.program-podezelja.si Po novicah iz Prepleta povzela A. J.

 

KRIZA NA TRGU MLEKA IN MESA

E-pošta Natisni

Razmere na trgu z mlekom so se po uvedbi embarga Ruske federacije zelo zaostrile. Po ukinitvi kvot v letu 2015 se je proizvodnja mleka v EU izjemno povečala. Onemogočeno trgovanje z mlekom in mlečnimi izdelki v Rusko federacijo je ponudbo mleka in mlečnih izdelkov močno povečalo tako v državah članicah EU kot na svetovnih trgih. Odkupne cene mleka se posledično zelo znižujejo in so dosegle raven, ki ne krije stroškov prireje mleka. Mlekarne odkupljenega mleka, ki ga predelajo v mlečne izdelke, ne uspejo prodati na trgih, zato so začele omejevati odkup mleka. Naravne danosti Slovenije, 80 odstotkov kmetij deluje na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, omogočajo le dejavnost živinoreje in pridelave mleka. Pridelovalci mleka in mlekarne močno občutijo posledice uvedbe embarga tako glede možnosti neposrednega izvoza mleka in mlečnih izdelkov kot pritiska ponudbe mleka in mlečnih izdelkov mlekarn iz drugih evropskih držav. Cene mleka so se v marcu 2016 znižale skoraj za tretjino in onemogočajo rentabilnost prireje mleka zlasti pri manjših in hribovskih kmetijah. V velikih težavah so pridelovalci, ki so v zadnjem letu izvedli večje investicije na področju prireje mleka, zlasti z najetimi viri financiranja, ki jih niso zmožni odplačevati. Ukrepi za reševanje nastalih razmer do sedaj ne kažejo učinkovitosti. Evropska komisija sicer pripravlja nabor aktivnosti, s katerimi bi priskočila na pomoč prizadetemu sektorju, vendar pa dolgotrajni postopki in predvideni ukrepi kmalu ne bodo imeli večjega učinka za pridelovalce mleka v Sloveniji. Upravni odbor Zadružne zveze Slovenije je zato podal pobudo, da se v okviru Državnega sveta RS organizira posvet, ki bi osvetlil nastale razmere na trgu z mlekom v Sloveniji in skupaj z različnimi deležniki (vlado, ministrstvi, nevladnimi organizacijami, državnim svetom, stroko in širšo javnostjo) skušal najti rešitve, ki bi omilile nastale razmere in postavile temelje za dolgoročno rešitev mlečne problematike. M. P.

 

POTRJEN ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH

E-pošta Natisni

Državni zbor RS je konec marca 2016 potrdil besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ključne spremembe novele zakona poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire in skrajšujejo roke. Te spremembe med drugim vključujejo hitrejšo določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lokalnih skupnostih s poenostavitvijo strokovne podlage za njihovo določitev, dopustno načrtovanje kmetijskih objektov na vseh kmetijskih zemljiščih in preselitev kmetijskih gospodarstev v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta ter novo ureditev področja namakanja in osuševanja, ki uvaja možnost prenosa osuševalnih oziroma državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti oziroma zadruge. Novela zakona med drugim dopušča lokalnim skupnostim odločitve o gradnji določenih objektov, ključnih za kmetijska gospodarstva, kot so čebelnjak, staja in dostop do objekta. Prav tako bo lokalna skupnost lahko dopustila gradnjo enostavnih pomožnih objektov na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načrtuje v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami tudi predstavitve vsebine novele zakona kmetom, lokalnim skupnostim, upravnim enotam in drugi zainteresirani javnosti. Povzela J. K. po sporočilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

JAVNI RAZPIS ZA OPERACIJO UREDITEV GOZDNIH VLAK IZ PRP 2014–2020

E-pošta Natisni

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 29. aprila 2016, objavilo prvi javni razpis za operacijo ureditev gozdnih vlak iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za ta namen so razpisani 3 milijoni EUR nepovratnih sredstev. Upravičenci lahko vloge vložijo od 23. maja 2016 do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletni strani MKGP. Razpis omogoča pridobitev sredstev za izvedbo naložb v ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov zaradi žledoloma. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 50 % upravičenih stroškov naložbe, z najnižjim zneskom v višini 500 EUR na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 EUR javne podpore. J.K.

 

PROMOCIJA VINA NA TRETJIH TRGIH

E-pošta Natisni

V pripravi je nova Uredba o ureditvi trga z vinom, ki predvideva hitrejše sprejetje programa za promocijo vina na tretjih trgih. Po veljavni pravni podlagi je MKGP konec marca objavil javni poziv za zbiranje predlogov, na podlagi katerega so vlagatelji predložili predlog programa za naslednje vinsko leto. Z novo ureditvijo javni poziv ne bo objavljen, ampak bodo vlagatelji svoje predloge lahko vložili kar neposredno na podlagi uredbe. J. K.

 

IZVOLJENI NOVI ORGANI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE

E-pošta Natisni

Na 44. rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije 22. marca 2016 v Lukovici so zadruge izvolile nov 16-članski upravni odbor in petčlanski nadzorni odbor zveze. V prihodnjih štirih letih bo Zadružno zvezo Slovenije vodil upravni odbor v sestavi Peter Vrisk, predsednik, in člani Anton Kuzman, Matjaž Brezovar, Slavko Rabič, Nikolaj Maver, Marjan Colja, Janez Šušteršič, Matjaž Krevh, Samo Mohorčič, Matej Biščak, Borut Florjančič, Jožef Bračko, Marjan Hergan, Ivan Drev, Janez Rajšp in Sonja Anadolli. Petčlanski nadzorni odbor Zadružne zveze Slovenije sestavljajo predsednik Ivan Kure in člani Marija Čebin Prašnikar, Silvan Peršolja, Danica Ramšak in Milena Vrhovec. Mesec pozneje sta upravni in nadzorni odbor na ustanovni seji izvolila še podpredsednike. Podpredsednika upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije sta Marjan Hergan in Jožef Bračko, podpredsednica nadzornega odbora pa je postala Danica Ramšak. Upravni odbor je med drugim potrdil program dela zveze za mandatno obdobje 2016–2020 in razpisal priznanja Zadružne zveze Slovenije. A. J.

 

MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM V NOVEM SADU

E-pošta Natisni

V Novem Sadu je v začetku maja potekal 83. Mednarodni kmetijski sejem, ki sodi med največje sejme v jugovzhodni Evropi. Na njem so se predstavila tudi podjetja iz Slovenije, ki iščejo svoje poslovne priložnosti na tem trgu. V času sejma so se na srečanju sestali tudi predstavniki zadružnih organizacij iz nekdanje skupne države, ki so izmenjali svoje izkušnje in govorili o aktualni zadružni problematiki v posamezni državi. A. J.

 

OKRONANA NOVA MLEČNA KRALJICA

E-pošta Natisni

Mlekarna Celeia je na slavnostnem dogodku v Slovenj Gradcu razglasila zmagovalko izbora za mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. S svojim znanjem s področja kmetijstva in mlekarstva si je krono prislužila 20-letna Urška Pevec iz Zibike, Šmarje pri Jelšah. V času svojega mandata bo Urška svoje delo opravljala odgovorno in poslanstvo usmerila k ozaveščanju ljudi o pomenu zdravega načina prehranjevanja, aktivno promovirala uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter ne nazadnje ozaveščala o kakovosti domačega, slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov. 

Svoje razmišljanje je povzela z besedami: »Danes vedno več potrošnikov želi poznati izvor izdelka, ki ga uživajo oziroma uporabljajo za pripravo odličnih obrokov. Poleg poznavanja izvora izdelka sta pomembna njegova kakovost oziroma način njegove pridelave in predelave. Uravnotežena in kakovostno prehrana je odlična popotnica k dobremu počutju, medtem ko je poznavanje oznak »Brez GSO – pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov« in »višja kakovost« odločilno pri izbiri pravega izdelka.

 

MEDNARODNI ZADRUŽNI DAN 2016 - ZADRUGE IMAJO MOČ DELOVANJA ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST

E-pošta Natisni

Vsako prvo soboto v juliju poteka mednarodni zadružni dan. Letos praznik, ki slavi zgodovino zadružnega gibanja, obeležujemo v soboto, 2. julija 2016. Njegov namen je razširiti ozaveščenost o zadružništvu ter promovirati zadružne uspehe in ideje mednarodne solidarnosti, ekonomske učinkovitosti in enakopravnosti. Osrednja tema letošnjega mednarodnega zadružnega dne je moč delovanja zadrug za trajnostno prihodnost in spodbuja program Združenih narodov v sklopu ciljev trajnostnega razvoja in vzpostavitev agende za leto 2030. Praznik poziva k večjemu priznanju edinstvenega pristopa zadrug k trajnostnemu ekonomskemu, socialnemu in ekološkemu razvoju. J. K.

 

SKUPŠČINA DBS

E-pošta Natisni

Konec marca 2016 je potekala 32. Redna skupščina Deželne banke Slovenije. Na njej so se delničarji seznanili z letnim poročilom Deželne banke Slovenje d.d. za poslovno leto 2015, poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila DBS za poslovno leto 2015 s pozitivnim stališčem revizorja. Podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2015. Imenovali so revizorja za DBS za poslovna leta 2016–2018. Skupščina je imenovala tudi petčlanski nadzorni svet, katerega člani so postali Peter Vrisk, Marjan Janžekovič, Ivan Lenart, Nikolaj Maver in Bernarda Babič. A. J.

 

ZVEZO SLOVENSKE PODEŽELSKE MLADINE BO ŠE NAPREJ VODIL ROK DAMIJAN

E-pošta Natisni

V soboto, 12. marca 2016, je potekala v Žireh redna volilna skupščina Zveze slovenske podeželske mladine. Na njej so se člani seznanili z delom zveze v minulem letu ter sprejeli finančno poročilo in program dela zveze za leto 2016. Tokratna skupščina je bila tudi volilna, kjer so za predsednika zveze ponovno izvolili Roka Damijana. A. J.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij