30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

DBS NAJCENEJŠA MED BANKAMI V SLOVENIJI

E-pošta Natisni

Po zadnji analizi, ki jo je objavila Zveza potrošnikov Slovenije, Deželna banka Slovenije tako pri poslovanju na bančnem okencu kot tudi pri spletnem bančništvu ostaja najcenejša med bankami v Sloveniji.

Zveza potrošnikov Slovenije redno spremlja cene plačilnih storitev, ki jih potrošniki uporabljamo najpogosteje, v obdobju od januarja 2015 do januarja 2016 je zabeležila več kot 80 podražitev in 10 pocenitev. Zveza potrošnikov Slovenije v svoji analizi, ki je dostopna na spletnih straneh www.zps.si, posameznikom svetuje, da v njenem spletnem primerjalniku bančnih storitev ocenijo, koliko na letni ravni plačujejo za vsakodnevno plačilno poslovanje in kakšne prihranke lahko pričakujejo, če poiščejo ugodnejšo banko.
Kot že več let poprej so v Deželni banki Slovenije tudi v obdobju zadnje analize Zveze potrošnikov Slovenije upravičili slogan, da so svojim strankam »vedno blizu« – ne le s 85 poslovalnicami po vsej Sloveniji, ampak tudi s cenovno zelo ugodnimi produkti. V nasprotju s predstavo večine potrošnikov je postopek zamenjave banke hiter, enostaven in brezplačen ter ob izpolnjenih pogojih za zaprtje računa traja največ dva tedna. S. V.

 

Z NOVIM DRŽAVNIM PODJETJEM KONEC KONCESIJ ZA DRŽAVNE GOZDOVE

E-pošta Natisni

Z novim Zakonom o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je bil sprejet v Državnem zboru 2. februarja 2016, se ukinja podeljevanje koncesij, namesto njih pa se bo za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila družba Slovenski državni gozdovi. Država ima namreč v lasti petino vseh gozdov v Sloveniji, s katerimi bo v prihodnje upravljala družba, ki bo izključno v lasti države. Osrednje naloge družbe bodo v skladu z določili sprejetega zakona razpolaganje z državnimi gozdovi, upravljanje državnih gozdov ter pridobivanje gozdov v imenu in za račun RS, lahko pa bo opravljala še dejavnosti organiziranja centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim večjo dodano vrednostjo. Matej Biščak, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Pivka in član strokovnega odbora za gozdarstvo pri Zadružni zvezi Slovenije, o tem razlaga: »V okviru strokovnega odbora za gozdarstvo smo pripravljavcu zakona podali pripombe, da se z novim zakonom položaj kmetov lastnikov gozdov in gozdarskih zadrug ne sme poslabšati. Predlagali smo, da nova zakonodaja zagotovi pravne podlage in spodbude, da se kmetijsko-gozdarske zadruge, zlasti v gorskih in hribovitih predelih, po svojih članih in delavcih lahko organizirano vključujejo v posamezne naloge gospodarjenja z državnimi gozdovi. Prav tako smo predlagali, da se slovenska gozdarska zakonodaja, ki na področju združevanja trenutno izrecno omenja spodbude samo za društva lastnikov gozdov, tudi pri spodbudah proizvodnemu in poslovnemu povezovanju lastnikov gozdov, zlasti v zadrugah, bolj zgleduje po primerljivih ureditvah.« B. J.

 

S 1. APRILOM ZAČNE VELJATI NOV ZAKON O JAVNEM NAROČANJU

E-pošta Natisni

Državni zbor je nov Zakon o javnem naročanju ZJN-3 sprejel 18. novembra 2015, določila zakona pa začnejo veljati s 1. aprilom 2016. Zakon prinaša spremembe na področju javnega naročanja hrane, zlasti glede meril za oddajo javnega naročila, kjer naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer po novem zakonu naj cena ne bo edino merilo pri primerjavi ponudbe, ampak se prednostno upoštevajo živila iz shem kakovosti, živila iz nacionalnih predpisov o kakovosti ter živila, ki so trajnostno pridelana ali predelana, zaradi česar je zagotovljena večja svežina, prav tako pa tudi manj okoljskih obremenitev pri prevozu. Pomembna možnost, ki jo zakon daje javnim zavodom, je, da lahko enega ali več sklopov naročila izločijo in naročijo po enostavnem postopku pri lokalnem ponudniku.

Pri takem naročilu je sicer javni zavod omejen, saj na ta način lahko naroči največ za petino vrednosti vseh sklopov, pri čemer mora vrednost vsakega posameznega izločenega sklopa znašati manj kot 80 tisoč evrov. To daje javnim zavodom možnost neposredne nabave lokalnih živil pri kmetu, zadrugi, mlekarni in drugih ponudnikih lokalne hrane. B. J.

 

REZULTATI 10. LICITACIJE VREDNEJŠEGA LESA 2016

E-pošta Natisni

Letos je v Slovenj Gradcu potekala jubilejna 10. licitacija vrednejšega lesa, ki sta jo organizirala Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Na mesto licitacije je svoje hlode do 21. januarja 2016 pripeljal 401 lastnik. Vseh hlodov je bilo 2295 v skupni izmeri 2.532,60 m³. Prvih šest mest z najvišjo ceno za hlod je pripadel gorskemu javorju, in sicer 1. mesto: 12.346,81 € za hlod oziroma 7.555,00 €/ m³, sedmo mesto pa je pripadlo macesnu z 3.231,54 € za hlod. B. J.

 

BRICI ŽELIJO ZAŠČITITI REBULO

E-pošta Natisni

Briški vinogradniki se že nekaj let trudijo, da bi zaščitili vino rebula z oznako »priznano tradicionalno poimenovanje« (PTP), s katero se lahko označijo vina, če je za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja. V Goriških Brdih je rebula ena od najpomembnejših vinskih sort, saj je z njo zasajena četrtina vseh briških vinogradov. V Brdih jo pridelujejo na zahtevnih terasah na dobrih 400 hektarjih s hektarskim donosom od osem do največ deset ton.
»Briški vinarji smo se združili z željo, da bi zaščitili vino rebula z oznako PTP, in si tako povezani v konzorcij, v katerem smo skupaj Vinska klet Goriška Brda, zasebni vinarji in občina Brda, prizadevamo, da bi nam uspelo čim prej pridobiti oznako. Tako naj bi letos v Bruslju sprejemali merila zaščite, v začetku leta 2017 pa bi briška rebula pridobila oznako geografsko zaščitena,« je povedal Marjan Lesica, predsednik upravnega odbora zadružne Vinske kleti Goriška Brda. Z zaščito se mudi, ker so Italijani napovedali, da nameravajo čez mejo zasaditi tisoč hektarjev rebule, za kar želijo tudi dobili tako državno kot evropsko dovoljenje. Rebulo nameravajo Italijani zasaditi v nižinskih legah, kamor rebula ne sodi, saj so tam pridelki tudi do 20 t/ha in je tudi kakovost tiste rebule temu primerna. B. J.

 

IZVOZNO USMERJENA HMELJARSKA PANOGA

E-pošta Natisni

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je med najbolj prepoznavnimi dejavnostmi v Spodnji Savinjski dolini, pridelujejo pa ga še na območju Ptujskega polja ter Koroške in Dravske doline. V Sloveniji povprečno pridelamo od 1700 do 2500 ton hmelja letno, kar je približno 3 % svetovne pridelave hmelja. Svetovni trg ceni slovenski hmelj, zato večji del pridelka izvozimo, največ 95 % hmelja izvozimo na trge EU, 5 % pridelave pa odkupijo domače pivovarne. Lanska letina hmelja je znašala slabih 1700 ton, zaradi slabih pogojev pri pridelavi hmelja povsod po svetu, razen v Ameriki, in zaradi porasta povpraševanja t. i. pivovarn Craft pa je bilo mogoče prodati vse pridelane količine hmelja. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je v februarju 2016 organiziral 53. Mednarodni seminar o hmeljarstvu na temo registracije fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja v Sloveniji, predstavljena so bile tudi izkušnje pomembnih hmeljarskih dežel, kot sta Nemčija in Češka. Razpravljali so še o tehnologiji pridelave hmelja in zakonodaji na področju zaposlovanja sezonske delovne sile na hmeljarskih kmetijah.

Frančišek Gajšek, predsednik Kmetijske zadruge Petrovče in hmeljar, o prihodnosti slovenskega hmeljarstva pravi: »Pridelava hmelja v Savinjski dolini je izjemno pomembna panoga. V preteklih letih se je panoga srečevala z velikimi težavami in nizkimi odkupnimi cenami, lani pa so se razmere nekoliko izboljšale in upamo, da se bo kakovostna pridelava hmelja ob ustreznih podporah uspešno nadaljevala. Želimo si, da bi bila tudi hmelju namenjena večja promocija, predvsem na tujih trgih, kamor izvozimo večino našega pridelka.« B. J.

 

PRIZNANJE ZA ODLIČNOST V KOMUNICIRANJU PREJEL PRIMORSKI VRTIČEK

E-pošta Natisni

Za odlično izpeljano akcijo Primorski vrtiček ter povezovanje akademske sfere in kmetijstva z javnostjo so priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2015 skupaj prejeli Univerza na Primorskem, Kmetijska zadruga Agraria Koper in Primorske novice. Priznanje podeljuje Slovenska znanstvena fundacija, ki spodbuja tako raziskovalce, da obveščajo javnost o svojih dosežkih, kot tudi medije, da o njih poročajo. V akciji Primorski vrtiček so bralci časopisa Primorske novice vsako soboto lahko prebirali strokovne in praktično preverjene nasvete za vrtičkarje, ki so nastajali pri obdelovanju vrtička na posestvu Kmetijske zadruge Agraria na Purissimi. Vrtiček sta pod mentorstvom strokovne vodje zadruge in predstojnice sredozemskega kmetijstva na Univerzi na Primorskem od pomladi do jeseni obdelovala učenca omenjenega oddelka. Z akcijo bodo nadaljevali tudi letos. B. J.

 

 

OBJAVLJENI PRVI RAZPISI IZ NOVEGA PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA

E-pošta Natisni

Kmetijsko ministrstvo je v februarju 2016 objavilo prve razpise iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Višina razpisanih nepovratnih sredstev za Javni razpis za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 za naložbe namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe in naložbe za izvajanje tehnoloških izboljšav ter znižanju stroškov pridelave znaša 8 milijonov evrov. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe in se ob določenih pogojih lahko poveča. Vnos vloge poteka od 7. 3. 2016 do vključno 6. 4. 2016 do 24. ure.

Za Javni razpis za sofinanciranje naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je razpisanih 20 mio evrov nepovratnih sredstev. V okviru razpisa se potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode iz Priloge I Pogodbe o delovanju EU, predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode in trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave in predelave. Višina javne podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša do 30 % upravičenih stroškov naložbe in se ob določenih pogojih lahko poveča. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 14. 3. 2016 do vključno 13. 4. 2016 do 24. ure.

Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014–2020 potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa. Za ta namen je v letošnjem letu razpisanih 8 mio evrov nepovratnih sredstev. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša 1.000 EUR na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 EUR javne podpore. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 14. 3. 2016 do vključno 15. 4. 2016, do 24. ure.
Vse podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na spletnih straneh MKGP.

 

JUBILEJNA VINSKA KRALJICA JE SARA STADLER

E-pošta Natisni

Sara Stadler iz Bistrice ob Sotli je z znanjem o vinu in s splošno razgledanostjo najbolj prepričala komisijo in bila izbrana za jubilejno, 20. vinsko kraljico Slovenije. Nova vinska kraljica bo združevala slovenske vinorodne dežele, predstavljala slovenska vina, vinogradništvo ter tudi turizem in kulturno dediščino doma in v svetu. Kot je povedala Sara, je njena želja: »Med mlade bi rada ponesla vest o žlahtni kapljici. Rada bi, da bi vsi vino bolj spoštovali in se zavedali, kako močno je zakoreninjeno v slovensko tradicijo in identiteto našega naroda.« Svečano kronanje in prisega poslanstvu nove vinske kraljice Slovenije sta potekala v začetku januarja 2016 v Radencih v organizaciji Pomurskega sejma. »Naziv je velika odgovornost, ki se je zavedam. V veliko veselje in izziv mi bo promovirati Slovenijo kot zanimivo vinorodno deželo z izjemnimi vinarji,« je še dodala 21-leta Sara, ki prihaja iz petčlanske delavsko-kmečke družine, v kateri se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Je študentka agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, po končanem študiju pa si želi specializirati v vinogradništvu in vinarstvu. B. J.

 

Z NOVIM LETOM OBVEZNE DAVČNE BLAGAJNE

E-pošta Natisni

V skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov bo treba s 1. januarjem 2016 vse račune za dobave blaga in storitev, plačane z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS (FURS). Predvideno je prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali vezano knjigo računov. Če bo zavezanec uporabljal vezano knjigo računov, bo moral račune naknadno potrditi pri FURS.


Zavezanec, ki mora obvezno uporabiti davčno blagajno, je tisti, ki izpolnjuje vse tri pogoje hkrati, in sicer: mora voditi poslovne knjige in evidence; mora izdati račun za dobavo blaga in storitev, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), in sta dobavljeno blago ali storitev plačana z gotovino (bankovci, kovanci ali bančne kartice). Vsi tisti davčni zavezanci, ki ne izpolnjujejo vse teh pogojev, so izvzeti iz sistema obveznega davčnega potrjevanja računov.


Še vedno bodo veljale izjeme za nekatere zavezance iz ZDDV-1, ki jim tudi v prihodnje ne bo treba izdajati računov za opravljen promet blaga in storitev:
• tisti, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,
• kmetje, čebelarji in gozdarji za prodajo osnovnih izdelkov (denimo pese, potreben pa je za prodajo pesinega soka), razen če prodajajo še kakšne druge izdelke, za katere morajo izdati račun,
• pri prodaji vozovnic, žetonov v potniškem prometu, znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, pri prodaji iz avtomatov itd.
FURS je pripravil tudi brezplačno aplikacijo Mini blagajna, ki omogoča izdajo in potrjevanje gotovinskih računov in vezane knjige računov, namenjena pa je vsem zavezancem, ki v letu izdajo majhno število računov. B. F.

 

ZADRUŽNA AKADEMIJA 2016

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije pripravlja za svoje članice v zimskih mesecih program izobraževanj za člane organov upravljanja in zaposlene v zadrugah. Pripravili smo seminarje in delavnice s področja računovodstva, poslovnih financ, trženja ter delavnice za prodajalce v zadružnih trgovinah. V okviru Zadružne akademije se lahko naučite obvladovati stres in omejujoča prepričanja ter poglobite svoje znanje o izboljšanju komunikacije, odnosov, motivacije in učinkovitosti v delovnem okolju. Vsa izobraževanja bodo izvedena na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani. Več informacij in prijave na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

PROGRAM IZOBRAŽEVANJ – ZADRUŽNA AKADEMIJA 2016
I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME
1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje
2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje
3. Zadružništvo – izbrane teme
II. OŽJA STROKOVNA PODROČJA IZOBRAŽEVANJA
4. Sestavljanje letnega poročila za leto 2015
5. Zdrav odnos do stresa
6. Trening prodajne komunikacije
7. Kako izboljšati komunikacijo, odnose in učinkovitost v podjetju
8. Oblikovanje skupne trženjske strategije pri promociji zadružne blagovne znamke
9. Poslovne finance za vodstvo zadrug in nadzornike
Več na www.zzs.si.

 

NOVA UREDBA O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJI

E-pošta Natisni

Vlada RS je izdala novo Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, z njenimi določbami pa morajo nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti svojo dejavnost najpozneje do 1. januarja 2016. 1. januar 2016 je tudi rok za izstop iz sheme za male kmete za leto 2016. B. J.

 

NOV ZAKON O JAVNEM NAROČANJU

E-pošta Natisni

Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki ga je Državni zbor RS sprejel 18. novembra 2015, v primerjavi z dosedanjim daje pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil večji poudarek in prednost živilom iz shem kakovosti, kot so na primer sezonska integrirano in ekološko pridelana živila. Prednostno se upoštevajo tudi živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil, ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana ter zagotavljajo višjo kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu. V skladu z določbami novega zakona se ekonomsko najugodnejša ponudba določi na podlagi cene ali stroškov in ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, zajema pa lahko tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. M. P.

 

VELIK UPAD ŠTEVILA KMETIJ V EU

E-pošta Natisni

Podatki Evropskega statističnega urada kažejo, da je med letoma 2003 in 2013 površina, ki se na ozemlju EU uporablja za kmetijstvo, ostala skoraj nespremenjena, število kmetij pa se je zmanjšalo. Povprečna velikost obdelovalnih površin na kmetijo se je v omenjenem obdobju povečala za 38 odstotkov, in sicer z 11,7 hektarja na 16,1 hektarja.

Med letoma 2003 in 2013 je v Evropi z delovanjem prenehala ena od štirih kmetij ali dobre štiri milijone kmetij v EU (27,5 %), v Sloveniji v tem obdobju beležimo 6,2-odstotno zmanjšanje števila kmetij. Leta 2013 je tako v EU 174,6 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč obdelovalo 10,8 milijona kmetij, v Slovenji pa je 485,8 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč obdelovalo 72.400 kmetij. Največ kmetijskih zemljišč v EU sta imeli leta 2013 v uporabi Francija (15,9 %) in Španija (13,4 %). Največjo povprečno površino kmetijskih zemljišč na posamezno kmetijo so imeli na Češkem (133 ha) in v Veliki Britaniji (93,6 ha). Najmanjšo povprečno površino na posamezno kmetijo so zabeležili na Malti (1,2 ha), Cipru (3,1 ha), Slovenija je na 4. mestu (6,7 ha) za Romunijo (3,6 ha). Eden od treh gospodarjev kmetij v EU je bil leta 2013 starejši od 65 let. V Sloveniji je bilo gospodarjev, starejših od 65 let, manj od povprečja EU (25,3 %). Gospodarjev, mlajših od 35 let, je bilo v vseh državah članicah manj kot 10 %, razen na Poljskem (12,1 %) in v Avstriji (10,9 %). V Sloveniji je bilo mladih gospodarjev 4,8 %. Iz Poročila Eurostat o kmetijah in velikosti kmetijskih zemljišč v uporabi povzela B. J.

 

ODKUP PŠENICE LETINE 2015

E-pošta Natisni

Celoten odkup pšenice je v času žetve v letu 2015 v Sloveniji po podatkih tržno informacijskega sistema (TIS) znašal 102.918 ton (zadnji dve leti je TIS v skupno količino zajel tudi količine krmne pšenice). Zadruge so v letu 2015 odkupile 23.690 ton pšenice, od tega dve tretjini krušne in eno tretjino krmne pšenice. Večina pšenice je bila prodana domačim kupcem. V letu prej je bilo odkupljene več pšenice v zadrugah, kajti v letu 2014 je bil količinski pridelek nad pričakovanji, kakovost pa je bila nižja od povprečne vrednosti. Povprečna odkupna cena krušne pšenice v zadrugah je v letu 2015 znašala 164,30 evra na tono, cena krmne pšenice 142 evra na tono. Odkupna cena pšenice ni pokrila stroškov pridelave, ki je v tem letu po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znašala 175 evrov na tono ob pridelku 5300 kg/ha. M. A.

 

DVE NOVI POSLOVALNICI DBS

E-pošta Natisni

Čeprav banke predvsem krčijo svoje mreže poslovalnic, v Deželni banki Slovenije ostajajo zvesti svojemu sloganu »vedno blizu«. Več kakor 80 poslovalnicam po vsej Sloveniji so dodali še dve. V začetku oktobra so odprli novo poslovalnico v Dobrovem v Goriških Brdih, kjer lahko sedaj kmetovalci opravijo vse bančne storitve v domačem kraju in si tako prihranijo pot do Nove Gorice. V Novem mestu je banka preselila sedež poslovne enote na Šentjernejsko 6, kjer so odprli poslovalnico v pritličju ob vhodu v trgovino Kmetijske zadruge Krka in razširili poslovne prostore v prvem nadstropju za večje udobje strank. Obe poslovalnici sta odprti od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. S. V.

 

KMETICA LETA 2015 JE VINOGRADNICA LEA BABIČ

E-pošta Natisni

Zveza kmetic Slovenije je v počastitev svetovnega dne kmetic 15. oktobra 2015 pripravila izbor slovenske kmetice leta, s katerim želi promovirati poslanstvo in delo kmetic. Častni naziv kmetice leta 2015 je pripadel Lei Babič, članici Društva kmetic Brežice, ki je bila izbrana med šestimi kandidatkami. Lea Babič prihaja z vinogradniške kmetije iz Bukovja na Bizeljskem, ki ima 5,5 ha zemlje, od tega je 2,5 ha vinograda. Pridelujejo laški rizling, chardonnay, rumeni muškat, beli in sivi pinot, žametovko, modro frankinjo in avtohtono sorto rumeni plavec. Del grozdja prodajo Kmečki zadrugi Krško, del ga predelajo doma. »Naziv kmetica leta mi je v prvi vrsti velika čast, sprejemam ga kot priznanje za dosedanje delo ter veliko obvezo za prihodnje. V prihodnjem letu nameravam nadaljevati delo v domačih društvih kot doslej, skušala pa bom izpolniti tudi naloge, ki mi jih bo dodelila zveza. Ne delam dolgoročnih načrtov, ampak skušam med vsakodnevne obveznosti uvrstiti, kar mi sproti prinese življenje. Ker sem navajena trdo in pošteno delati, upam, da mi bo uspelo izpolniti pričakovanja,« je na vprašanje, kaj ji pomeni naziv in kakšne aktivnosti načrtuje, odgovorila Lea Babič, ki je tudi odlična fotografinja, kar je dokazala z osvojenim prvim mestom za najboljšo fotografijo na temo sončni zahod, ki jo je razpisala Zveza kmetic Slovenije. B. J.

 

MATJAŽ FREŠER JE INOVATIVNI MLADI KMET 2015

E-pošta Natisni

Za naziv inovativnega mladega kmeta se je v letu 2015 potegovalo šest kandidatov, laskavi naziv pa je pripadel Matjažu Frešerju iz Kalš pri Slovenski Bistrici. Cilj tekmovanja, ki ga organizirata Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. Organizatorja sta zmagovalca razglasila 20. novembra 2015 v Račah. Matjaž Frešer je strokovno komisijo prepričal z drugačnim razmišljanjem, kako rešiti težavo velikih naklonov leg vinogradov in visokih stroškov pridelave. Našel je način, kako trajnostno pridelati vino na naravi prijazen način in ga ponuditi skupaj z lokalno domačo hrano. Na kmetiji Frešerjevih sedaj že četrto leto obdelujejo vinograde v skladu z ekološkim načinom vinogradništva, s tem pa jim je uspelo povečati kakovost vina in znižati vhodne stroške. Imajo lasten prepoznaven stil vina blagovne znamke Vina Frešer, s katerim so zadovoljne tudi najzahtevnejše stranke doma in po svetu. Vinogradi kmetije Frešerjevih se nahajajo na vrhunskih vinogradniških legah na obronkih Pohorja, obdelujejo nekaj manj kot 12 ha vinogradov. Poleg vinogradništva se na kmetiji ukvarjajo z intenzivno živinorejo in pridelavo mleka. B. J.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij