BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Aktualno

OBJAVLJENI PRVI RAZPISI IZ NOVEGA PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA

E-pošta Natisni

Kmetijsko ministrstvo je v februarju 2016 objavilo prve razpise iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Višina razpisanih nepovratnih sredstev za Javni razpis za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 za naložbe namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe in naložbe za izvajanje tehnoloških izboljšav ter znižanju stroškov pridelave znaša 8 milijonov evrov. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe in se ob določenih pogojih lahko poveča. Vnos vloge poteka od 7. 3. 2016 do vključno 6. 4. 2016 do 24. ure.

Za Javni razpis za sofinanciranje naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je razpisanih 20 mio evrov nepovratnih sredstev. V okviru razpisa se potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode iz Priloge I Pogodbe o delovanju EU, predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode in trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave in predelave. Višina javne podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša do 30 % upravičenih stroškov naložbe in se ob določenih pogojih lahko poveča. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 14. 3. 2016 do vključno 13. 4. 2016 do 24. ure.

Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014–2020 potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa. Za ta namen je v letošnjem letu razpisanih 8 mio evrov nepovratnih sredstev. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša 1.000 EUR na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 EUR javne podpore. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 14. 3. 2016 do vključno 15. 4. 2016, do 24. ure.
Vse podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na spletnih straneh MKGP.

 

JUBILEJNA VINSKA KRALJICA JE SARA STADLER

E-pošta Natisni

Sara Stadler iz Bistrice ob Sotli je z znanjem o vinu in s splošno razgledanostjo najbolj prepričala komisijo in bila izbrana za jubilejno, 20. vinsko kraljico Slovenije. Nova vinska kraljica bo združevala slovenske vinorodne dežele, predstavljala slovenska vina, vinogradništvo ter tudi turizem in kulturno dediščino doma in v svetu. Kot je povedala Sara, je njena želja: »Med mlade bi rada ponesla vest o žlahtni kapljici. Rada bi, da bi vsi vino bolj spoštovali in se zavedali, kako močno je zakoreninjeno v slovensko tradicijo in identiteto našega naroda.« Svečano kronanje in prisega poslanstvu nove vinske kraljice Slovenije sta potekala v začetku januarja 2016 v Radencih v organizaciji Pomurskega sejma. »Naziv je velika odgovornost, ki se je zavedam. V veliko veselje in izziv mi bo promovirati Slovenijo kot zanimivo vinorodno deželo z izjemnimi vinarji,« je še dodala 21-leta Sara, ki prihaja iz petčlanske delavsko-kmečke družine, v kateri se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Je študentka agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, po končanem študiju pa si želi specializirati v vinogradništvu in vinarstvu. B. J.

 

Z NOVIM LETOM OBVEZNE DAVČNE BLAGAJNE

E-pošta Natisni

V skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov bo treba s 1. januarjem 2016 vse račune za dobave blaga in storitev, plačane z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS (FURS). Predvideno je prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali vezano knjigo računov. Če bo zavezanec uporabljal vezano knjigo računov, bo moral račune naknadno potrditi pri FURS.


Zavezanec, ki mora obvezno uporabiti davčno blagajno, je tisti, ki izpolnjuje vse tri pogoje hkrati, in sicer: mora voditi poslovne knjige in evidence; mora izdati račun za dobavo blaga in storitev, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), in sta dobavljeno blago ali storitev plačana z gotovino (bankovci, kovanci ali bančne kartice). Vsi tisti davčni zavezanci, ki ne izpolnjujejo vse teh pogojev, so izvzeti iz sistema obveznega davčnega potrjevanja računov.


Še vedno bodo veljale izjeme za nekatere zavezance iz ZDDV-1, ki jim tudi v prihodnje ne bo treba izdajati računov za opravljen promet blaga in storitev:
• tisti, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,
• kmetje, čebelarji in gozdarji za prodajo osnovnih izdelkov (denimo pese, potreben pa je za prodajo pesinega soka), razen če prodajajo še kakšne druge izdelke, za katere morajo izdati račun,
• pri prodaji vozovnic, žetonov v potniškem prometu, znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, pri prodaji iz avtomatov itd.
FURS je pripravil tudi brezplačno aplikacijo Mini blagajna, ki omogoča izdajo in potrjevanje gotovinskih računov in vezane knjige računov, namenjena pa je vsem zavezancem, ki v letu izdajo majhno število računov. B. F.

 

ZADRUŽNA AKADEMIJA 2016

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije pripravlja za svoje članice v zimskih mesecih program izobraževanj za člane organov upravljanja in zaposlene v zadrugah. Pripravili smo seminarje in delavnice s področja računovodstva, poslovnih financ, trženja ter delavnice za prodajalce v zadružnih trgovinah. V okviru Zadružne akademije se lahko naučite obvladovati stres in omejujoča prepričanja ter poglobite svoje znanje o izboljšanju komunikacije, odnosov, motivacije in učinkovitosti v delovnem okolju. Vsa izobraževanja bodo izvedena na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani. Več informacij in prijave na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

PROGRAM IZOBRAŽEVANJ – ZADRUŽNA AKADEMIJA 2016
I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME
1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje
2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje
3. Zadružništvo – izbrane teme
II. OŽJA STROKOVNA PODROČJA IZOBRAŽEVANJA
4. Sestavljanje letnega poročila za leto 2015
5. Zdrav odnos do stresa
6. Trening prodajne komunikacije
7. Kako izboljšati komunikacijo, odnose in učinkovitost v podjetju
8. Oblikovanje skupne trženjske strategije pri promociji zadružne blagovne znamke
9. Poslovne finance za vodstvo zadrug in nadzornike
Več na www.zzs.si.

 

NOVA UREDBA O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJI

E-pošta Natisni

Vlada RS je izdala novo Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, z njenimi določbami pa morajo nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti svojo dejavnost najpozneje do 1. januarja 2016. 1. januar 2016 je tudi rok za izstop iz sheme za male kmete za leto 2016. B. J.

 

NOV ZAKON O JAVNEM NAROČANJU

E-pošta Natisni

Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki ga je Državni zbor RS sprejel 18. novembra 2015, v primerjavi z dosedanjim daje pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil večji poudarek in prednost živilom iz shem kakovosti, kot so na primer sezonska integrirano in ekološko pridelana živila. Prednostno se upoštevajo tudi živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil, ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana ter zagotavljajo višjo kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu. V skladu z določbami novega zakona se ekonomsko najugodnejša ponudba določi na podlagi cene ali stroškov in ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, zajema pa lahko tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. M. P.

 

VELIK UPAD ŠTEVILA KMETIJ V EU

E-pošta Natisni

Podatki Evropskega statističnega urada kažejo, da je med letoma 2003 in 2013 površina, ki se na ozemlju EU uporablja za kmetijstvo, ostala skoraj nespremenjena, število kmetij pa se je zmanjšalo. Povprečna velikost obdelovalnih površin na kmetijo se je v omenjenem obdobju povečala za 38 odstotkov, in sicer z 11,7 hektarja na 16,1 hektarja.

Med letoma 2003 in 2013 je v Evropi z delovanjem prenehala ena od štirih kmetij ali dobre štiri milijone kmetij v EU (27,5 %), v Sloveniji v tem obdobju beležimo 6,2-odstotno zmanjšanje števila kmetij. Leta 2013 je tako v EU 174,6 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč obdelovalo 10,8 milijona kmetij, v Slovenji pa je 485,8 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč obdelovalo 72.400 kmetij. Največ kmetijskih zemljišč v EU sta imeli leta 2013 v uporabi Francija (15,9 %) in Španija (13,4 %). Največjo povprečno površino kmetijskih zemljišč na posamezno kmetijo so imeli na Češkem (133 ha) in v Veliki Britaniji (93,6 ha). Najmanjšo povprečno površino na posamezno kmetijo so zabeležili na Malti (1,2 ha), Cipru (3,1 ha), Slovenija je na 4. mestu (6,7 ha) za Romunijo (3,6 ha). Eden od treh gospodarjev kmetij v EU je bil leta 2013 starejši od 65 let. V Sloveniji je bilo gospodarjev, starejših od 65 let, manj od povprečja EU (25,3 %). Gospodarjev, mlajših od 35 let, je bilo v vseh državah članicah manj kot 10 %, razen na Poljskem (12,1 %) in v Avstriji (10,9 %). V Sloveniji je bilo mladih gospodarjev 4,8 %. Iz Poročila Eurostat o kmetijah in velikosti kmetijskih zemljišč v uporabi povzela B. J.

 

ODKUP PŠENICE LETINE 2015

E-pošta Natisni

Celoten odkup pšenice je v času žetve v letu 2015 v Sloveniji po podatkih tržno informacijskega sistema (TIS) znašal 102.918 ton (zadnji dve leti je TIS v skupno količino zajel tudi količine krmne pšenice). Zadruge so v letu 2015 odkupile 23.690 ton pšenice, od tega dve tretjini krušne in eno tretjino krmne pšenice. Večina pšenice je bila prodana domačim kupcem. V letu prej je bilo odkupljene več pšenice v zadrugah, kajti v letu 2014 je bil količinski pridelek nad pričakovanji, kakovost pa je bila nižja od povprečne vrednosti. Povprečna odkupna cena krušne pšenice v zadrugah je v letu 2015 znašala 164,30 evra na tono, cena krmne pšenice 142 evra na tono. Odkupna cena pšenice ni pokrila stroškov pridelave, ki je v tem letu po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znašala 175 evrov na tono ob pridelku 5300 kg/ha. M. A.

 

DVE NOVI POSLOVALNICI DBS

E-pošta Natisni

Čeprav banke predvsem krčijo svoje mreže poslovalnic, v Deželni banki Slovenije ostajajo zvesti svojemu sloganu »vedno blizu«. Več kakor 80 poslovalnicam po vsej Sloveniji so dodali še dve. V začetku oktobra so odprli novo poslovalnico v Dobrovem v Goriških Brdih, kjer lahko sedaj kmetovalci opravijo vse bančne storitve v domačem kraju in si tako prihranijo pot do Nove Gorice. V Novem mestu je banka preselila sedež poslovne enote na Šentjernejsko 6, kjer so odprli poslovalnico v pritličju ob vhodu v trgovino Kmetijske zadruge Krka in razširili poslovne prostore v prvem nadstropju za večje udobje strank. Obe poslovalnici sta odprti od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. S. V.

 

KMETICA LETA 2015 JE VINOGRADNICA LEA BABIČ

E-pošta Natisni

Zveza kmetic Slovenije je v počastitev svetovnega dne kmetic 15. oktobra 2015 pripravila izbor slovenske kmetice leta, s katerim želi promovirati poslanstvo in delo kmetic. Častni naziv kmetice leta 2015 je pripadel Lei Babič, članici Društva kmetic Brežice, ki je bila izbrana med šestimi kandidatkami. Lea Babič prihaja z vinogradniške kmetije iz Bukovja na Bizeljskem, ki ima 5,5 ha zemlje, od tega je 2,5 ha vinograda. Pridelujejo laški rizling, chardonnay, rumeni muškat, beli in sivi pinot, žametovko, modro frankinjo in avtohtono sorto rumeni plavec. Del grozdja prodajo Kmečki zadrugi Krško, del ga predelajo doma. »Naziv kmetica leta mi je v prvi vrsti velika čast, sprejemam ga kot priznanje za dosedanje delo ter veliko obvezo za prihodnje. V prihodnjem letu nameravam nadaljevati delo v domačih društvih kot doslej, skušala pa bom izpolniti tudi naloge, ki mi jih bo dodelila zveza. Ne delam dolgoročnih načrtov, ampak skušam med vsakodnevne obveznosti uvrstiti, kar mi sproti prinese življenje. Ker sem navajena trdo in pošteno delati, upam, da mi bo uspelo izpolniti pričakovanja,« je na vprašanje, kaj ji pomeni naziv in kakšne aktivnosti načrtuje, odgovorila Lea Babič, ki je tudi odlična fotografinja, kar je dokazala z osvojenim prvim mestom za najboljšo fotografijo na temo sončni zahod, ki jo je razpisala Zveza kmetic Slovenije. B. J.

 

MATJAŽ FREŠER JE INOVATIVNI MLADI KMET 2015

E-pošta Natisni

Za naziv inovativnega mladega kmeta se je v letu 2015 potegovalo šest kandidatov, laskavi naziv pa je pripadel Matjažu Frešerju iz Kalš pri Slovenski Bistrici. Cilj tekmovanja, ki ga organizirata Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. Organizatorja sta zmagovalca razglasila 20. novembra 2015 v Račah. Matjaž Frešer je strokovno komisijo prepričal z drugačnim razmišljanjem, kako rešiti težavo velikih naklonov leg vinogradov in visokih stroškov pridelave. Našel je način, kako trajnostno pridelati vino na naravi prijazen način in ga ponuditi skupaj z lokalno domačo hrano. Na kmetiji Frešerjevih sedaj že četrto leto obdelujejo vinograde v skladu z ekološkim načinom vinogradništva, s tem pa jim je uspelo povečati kakovost vina in znižati vhodne stroške. Imajo lasten prepoznaven stil vina blagovne znamke Vina Frešer, s katerim so zadovoljne tudi najzahtevnejše stranke doma in po svetu. Vinogradi kmetije Frešerjevih se nahajajo na vrhunskih vinogradniških legah na obronkih Pohorja, obdelujejo nekaj manj kot 12 ha vinogradov. Poleg vinogradništva se na kmetiji ukvarjajo z intenzivno živinorejo in pridelavo mleka. B. J.

 

10. LICITACIJA VREDNEJŠEGA LESA 2016

E-pošta Natisni

Na začetku novega leta bo v Slovenj Gradcu potekala jubilejna 10. licitacija vrednejšega lesa. V prvem tednu leta 2016 bo potekal dovoz hlodov, ponudbe kupcev pa se bodo odpirale 2. februarja. Dan odprtih vrat, ko si bo lahko vse hlode na licitaciji ogledala javnost, bo 11. februarja 2016. Ob tej jubilejni dražbi si organizatorji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, prizadevajo, da bi bila čim uspešnejša, tako po kakovosti ponujenega lesa kot tudi po doseženih cenah. Najbolj zaželeni drevesni vrsti, ki dosegata tudi najvišjo ceno, sta gorski javor in oreh. B. J.

 

ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE ZA ENAKE OBVEZNOSTI VSEH PROIZVAJALCEV VINA

E-pošta Natisni

Predlog Zakona o trošarinah (ZTro-1), ki ga je objavilo Ministrstvo za finance konec oktobra 2015, določa tako kot doslej trošarino v znesku 0 EUR za 1 hektoliter mirnega oziroma penečega vina, Vlada RS pa lahko na podlagi zakonskega pooblastila določi trošarino za izdelke s stopnjo 0 ali zmanjša ali poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50 % trošarin, določenih z zakonom. Predlog zakona uvaja novo ugodnost znižanja trošarine za malega proizvajalca vina, ki plača trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, v višini 50 % zneska trošarine. Strokovni odbor za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije je Ministrstvu za finance RS predlagal, da se izenačijo pogoji vseh obveznosti za vse prodajalce vina na trgu. M. P.

 

ZADRUŽNIŠTVO NA SEJMU AGRA 2015

E-pošta Natisni

Zadružna zveza Slovenije in zadruge se predstavljamo na sejmu AGRA v  Gornji Radgoni, ki bo potekal od 22. do 27. avgusta 2015. V hali B bomo predstavili dejavnosti zadrug s sloganom »Zadruge v spremenjenem poslovnem okolju«. Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, bodo na ogled in pokušino postavile mlečne in mesne izdelke, zelenjavo in sadje ter vina zadružnih vinskih kleti. V hali B razstavljajo tudi Deželna banka Slovenije, Časopisno-založniška družba Kmečki glas, Semenarna Ljubljana, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in drugi. V sredo, 26. avgusta 2015, bo tradicionalni dan slovenskih zadružnikov s svečano podelitvijo priznanj. V sodelovanju z Založbo Modrijan, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in Zvezo kmetic Slovenije pa bomo v ponedeljek, 24. avgusta 2015, ob 14. uri v dvorani 2 predstavili knjigo »Kapital in past zadolževanja, zadružništvo kot alternativa«. Vabimo vas, da nas v času sejma obiščete na zadružnem razstavnem prostoru na sejmu AGRA v hali B.

 

DAN ZADRUŽNIKOV NA SEJMU AGRA

E-pošta Natisni

Tradicionalni dan slovenskih zadružnikov na sejmu AGRA je sreda, ko so svečano podeljena priznanja zaslužnim zadružnikom. Priznanja pomenijo zahvalo zadružnicam in zadružnikom za trud in prizadevnost, ki ju vlagajo v svoje delo že vrsto let, bodisi na kmetiji, v zadrugi ali širšem okolju. Pomenijo zahvalo za gradnjo in krepitev zadružnih vrednot med generacijami in v okolju, kjer sobivajo. Letošnja slovesnost s podelitvijo priznanj bo potekala v sredo, 26. avgusta 2015, z začetkom ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS, Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile tudi tri nagrajene zadruge.

 

AGRA 2015 – SEJEM PRESEŽKOV

E-pošta Natisni

AGRA se s svojo 53. ponovitvijo od 22. do 27. avgusta 2015 v Gornji Radgoni potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji ter sosedski regiji štirih držav. Vrhunsko tehnologijo, mehanizacijo in opremo za kmetijstvo ter prehransko industrijo, najkakovostnejšo lokalno in regionalno hrano, vina ter ekološke pridelke predstavlja 1785 razstavljavcev iz 30 držav na skupaj 69.500 kvadratnih metrov razstavnih površin.

Očarale vas bodo strokovne razstave govedi, konj, prašičev, drobnice, avtohtonih pasem domačih živali, čebelarstva, perutnine in malih živali. Od sobote do ponedeljka lahko spremljate predstavitve mednarodne šole mladih rejcev goveda, v sredo sodelujete na dražbi plemenskih telic ter vse dni uživate v nastopih študentov z lipicanskimi konji. Navdušili vas bodo osrednji sejemski vrt, ekološki in permakulturno-biodinamični vrt, njiva z avtohtonimi rastlinami in prikazom zelenega gnojenja, slovenski trsni izbor, nasad starih sort jablan in hmelja, gozdno-parkovni nasad ter predstavitve industrijske konoplje. Deležni boste najboljših nasvetov za pridelavo in rejo ter varno delo v gozdu.

Po sejemskem koledarju in urniku se lahko zabavate in pri tem izobražujete, začenši v soboto na Festivalu piva in glasbenem večeru z Manco Špik. Poskusite lahko 50 najboljših blagovnih znamk slovenskih živil, pekovske izdelke, slovenske jedi iz največjega lonca na svetu, pecivo iz slovenske keramike ter vina, med, mesne in mlečne izdelke, nagrajene na strokovnih ocenjevanjih kakovosti.

AGRA vabi tudi z ugodnimi cenami vstopnic in brezplačnim parkiranjem. Po ugodni ceni, ki vsebuje avtobusni prevoz, vstopnico in sejemsko malico, se lahko tudi pripeljete na sejem. Več informacij: Vesna Dajčman, tel. 02/564 21 18 ali e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . M. M. Izberite dan in program za doživetje sejma AGRA na: www.pomurski-sejem.si.

 

ZADRUGE PREJEMNICE ODLIČIJ NA SEJMU AGRA

E-pošta Natisni

Na letošnjem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona so medalje prejele tri zadružne vinske kleti. Vinska klet Metlika je prejela deset medalj, med njimi veliko zlato medaljo za Kolednik sauvignon letnik 2011 in Kolednik rumeni muškat letnik 2009. Obe vini sta suhega jagodnega izbora, pridelani v izjemno lepih suhih in toplih jesenih. Za Kolednik sauvignon jagodni izbor letnik 2009, Kolednik laški rizling ledeno vino letnik 2009, Kolednik rumeni muškat jagodni izbor 2011 in Metliška črnina PTP so prejeli zlato medaljo.
Fotografija Kmetijska zadruga Metlika

 

Vinska klet Goriška Brda je prejela devet medalj, od tega tri zlate. V kleti so še posebej veseli zlate medalje za Peneči muškat, ki je njihova nova, sladka penina z nižjo alkoholno stopnjo. Zlato medaljo sta prejeli tudi vini sorte cabernet sauvignon iz linije Quercus in Bagueri.
Vinska klet Vinakras Sežana je prejela skupaj sedemnajst medalj, od tega štiri zlate medalje, ki so pripadle vrhunskemu rdečemu vinu Teranton letnika 2009 in 2011, Ruju in izbranemu Teranu PTP. Teranton je vino, ki na Krasu zori samo v najboljših letnikih. Pridelano je iz sorte refošk z izbranih vinogradov spodnjega in zgornjega Krasa. RUJ je sladko, posebno vino, pridelano iz naravno sušenega grozdja sorte refošk. Vino je donegovano v majhnih hrastovih sodčkih, ki vinu dajejo svojevrsten pečat.

»Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«

Več ...
 

SPREMEMBA ZAKONA O DOHODNINI UKINJA PRAG ZA OBVEZNI VSTOP V RAČUNOVODSTVO

E-pošta Natisni

Sprememba Zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta sredi julija v Državnem zboru, že za leto 2015 širi seznam dohodkov, ki so za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost oproščeni plačila dohodnine, z letom 2016 pa ukinja prag za obvezni vstop v računovodstvo.

Najpomembnejša pridobitev spremembe Zakona o dohodnini je ukinitev praga za obvezni vstop v računovodstvo. S 1. januarjem 2014 so morala kmečka gospodinjstva, ki so v povprečju dveh zaporednih predhodnih let presegla 7.500 evrov pavšalnih dohodkov, začeti davčno osnovo ugotavljati na podlagi računovodstva oziroma na podlagi vodenja evidenc za davčne namene. Z zadnjo spremembo Zakona o dohodnini pa se bodo kmečka gospodinjstva za tak način ugotavljanja davčne osnove odločala zgolj prostovoljno in ne več kot obvezniki. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab se bo lahko za vodenje računovodstva oziroma evidenc za davčne namene odločil le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za davek na dodano vrednost. Tisti, ki so obvezniki postali z letom 2014 ali 2015, bodo tako lahko s 1. januarjem 2016 ponovno prešli na ugotavljanje davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka, za leto 2015 pa bodo morali do konca marca 2016 še pripraviti davčni obračun. S spremembo zakona se širi tudi nabor dohodkov, povezanih z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (to so le tiste dejavnosti, ki so obdavčene na podlagi katastrskega dohodka), ki so oproščeni plačila dohodnine. Finančna uprava RS je zagotovila, da bodo vsi zainteresirani o potrebnih postopkih za spremembo načina ugotavljanja davčne osnove pravočasno obveščeni. Kdor pa se je za računovodstvo odločil prostovoljno, mora v sistemu ostati najmanj pet koledarskih let. Iz novic KGZS povzela B. J.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij