30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Pravni nasveti

PLAČILNI ROKI

E-pošta Natisni

Bralec sprašuje, kako so po novem določeni plačilni roki za posamezna živila in od kdaj se uporabljajo?
Po letošnji noveli Zakona o kmetijstvu, ki je začela veljati 29. aprila 2014, plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo ne sme biti daljši od 45 dni, za druga živila pa ne daljši od 90 dni. Dogovor o daljšem plačilnem roku je ničen.

Zakon določa prehodno obdobje za uveljavitev teh plačilnih rokov. Tako plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo od 1. septembra 2014 do 31. decembra 2014 ne sme biti daljši od 75 dni, od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 pa ne daljši od 60 dni. Poleg tega do 31. decembra 2015 plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve zakonske novele dogovorjen med strankami, če je krajši od plačilnih rokov, določenih z zakonom. Plačilni rok za druga živila pa se začne uporabljati 1. januarja 2016. Do tega roka plačilni rok za druga živila ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve zakonske novele dogovorjen med strankami in je krajši od plačilnih rokov, določenih z zakonom.

dr. Franci Avsec, pravnik

 

OSEBNO DOPOLNILNO DELO

E-pošta Natisni

Bralka sprašuje, ali Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno omejuje znesek prihodkov, ki jih lahko prejme posameznik od osebnega dopolnilnega dela.


Odgovor: Po 13. členu novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Ur. l. RS, št. 32/2014) prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Po prehodni določbi 36. člena ZPDC-1 se določbe 12. do 16. člena zakona, torej tudi omenjena določba 13. člena, začnejo uporabljati 1. januarja 2015, dotlej pa se po prehodnih določbah 34. člena ZPDC-1 uporabljajo določbe dosedanjega zakona.
Po 12. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) iz leta 2000, na katerega odkazuje novi zakon za prehodno obdobje do 31. decembra 2014, pa se osebno dopolnilno delo lahko opravlja med drugim pod pogojem, da letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta.

dr. Franci Avsec, pravnik

 

NUJNA POT

E-pošta Natisni

Bralec sprašuje, pod katerimi pogoji sodišče dovoli nujno pot?
Odgovor: Po Stvarnopravnem zakoniku sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Pri tem je treba zagotoviti pravično (so)razmerje med interesi upravičenca do nujne poti in lastnika zemljišča, preko katerega poteka nujna pot. Tako sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala, nujno pot pa določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Upravičenec je dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

dr. Franci Avsec, pravnik

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij