30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Pravni nasveti

NOVELA ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU

E-pošta Natisni

Prejeli smo vprašanje glede novele Zakona o javnem naročanju, sprejete konec leta 2012, ki uveljavlja olajšavo, da ob določenih pogojih ni potrebna objava ne samo v Uradnem listu Evropske unije, temveč po novem tudi ne na portalu javnih naročil, kar, kot ste zapisali, »naj bi pomenilo, da lahko javni naročniki (npr. šole, vrtci) sklope, katerih vrednost je manjša od 80.000 EUR, in naročila, ki skupno niso vredna več kot 20 % vrednosti vseh sklopov, naročijo direktno pri ponudnikih brez postopkov javnega naročanja. Predstavljamo obširnejše tolmačenje te nove vsebine.

Po dopolnjenem besedilu 14. člena Zakona o javnem naročanju se v primeru, ko je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče sklepati, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov glede na mejno vrednost, od katere dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem listu EU. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem listu EU, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem listu EU. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu EU v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 EUR, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov. Novela je v bistvu poenostavila postopke javnega naročanja tako, da je dosledno in celovito prevzela določbo iz 9. člena Direktive 2004/18/ES.

dr. Franci Avsec, pravnik

 

SUBVENCIJA ZA SAMOZAPOSLITEV

E-pošta Natisni

Zavod RS za zaposlovanje omogoča pridobitev subvencije za samozaposlitev v višini 4.500 EUR, enkratno finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev.

Subvencijo lahko pridobi vsak, ki je najmanj tri mesece prijavljen na zavodu med brezposelnimi ali kot iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, in je pridobil pozitivno presojo svoje poslovne ideje ter opravil delavnico za samozaposlitev. Samozaposliti se mora v roku 60 dni po koncu delavnice. Poleg zaključenih priprav na samozaposlitev mora prosilec za subvencijo izpolnjevati še naslednje pogoje: da v zadnjih 12 mesecih ni bil samozaposlen, da v zadnjih petih letih od zavoda ni prejel finančne pomoči za samozaposlitev, da se samozaposli v novo ustanovljenem poslovnem subjektu za polni delovni čas 40 ur tedensko ter da prijavi samozaposlitev s sedežem na območju Slovenije.

Do subvencije ni upravičen, kdor se samozaposli na področju kmetijstva, gozdarstva, lova, ribištva ali rudarstva. Samozaposlitev je treba ohraniti najmanj dve leti, velja pa za samozaposlitve, kot so direktor oziroma poslovodna oseba v novo ustanovljeni gospodarski družbi ali zavodu, pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali pridobitev statusa osebe, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti.

Manca Petelin, pravnica

 

AVTORSKA ALI PODJEMNA POGODBA?

E-pošta Natisni

Pri možnosti za zaslužek izven delovnega razmerja je treba poiskati ustrezno pravno podlago za izplačilo dohodka, kot sta avtorska ali podjemna pogodba. Kljub navidezni podobnosti se ti dve pogodbi med seboj močno razlikujeta po predmetu pogodbe in po davčnih učinkih.

S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Podjemna pogodba se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd. Z avtorsko pogodbo se avtor zaveže ustvariti delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Avtorska pogodba je primerna predvsem na področju književnosti, znanosti in umetnosti.

Izplačevalec dohodka je obakrat zavezan plačati akontacijo dohodnine (25 % od davčne osnove). Pri podjemni pogodbi mora dodatno plačati še davek na določene prejemke (25 % od bruto zneska), pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (4,27 EUR) in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (6 %).

Iz zapisanega lahko ugotovimo, da je avtorska pogodba za izplačevalca dohodka ugodnejša, pomembno pa je, da se predmet pogodbe lahko uvrsti med avtorsko delo.

Manca Petelin, pravnica

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij