Pravni nasveti

DELO V NEDELJAH IN DELA PROSTIH DNEH

E-pošta Natisni

Veliko slovenskih zadrug kot glavno dejavnost opravlja trgovinsko dejavnost G. Posledično zanje veljata tako Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije kot tudi sprejeti novi aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 69/17, z dne 8. decembra 2017), ki ureja delo v nedeljah in dela prostih dneh. Delodajalec mora upoštevati omejitev, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost več kot dve nedelji v mesecu in ne več kot petnajst nedelj v letu (doslej 26). Prav tako ne sme razporediti delavca na delo v naslednjih dela prostih dneh: 1. januar – novo leto, 8. februar – slovenski kulturni praznik, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 1. maj – praznik dela, binkoštna nedelja, 25. junij – dan državnosti, 15. avgust – Marijino vnebovzetje, 1. november – dan spomina na mrtve in 25. december – božič. Delavec je za delo v dela prostih dneh upravičen do 250-odstotnega dodatka, za delo v nedeljo pa do 100-odstotnega dodatka. Dovoljene izjeme od omejitev nedeljskega dela in dela v dela prostih dneh, ki bi prišle v poštev pri zadrugah, veljajo za delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane (npr. pekarna, slaščičarna), prevoz, distribucija, skladiščenje, lekarne ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Manca Petelin, pravnica

 

NOVOSTI ZAKONA

E-pošta Natisni

Konec lanskega leta je bil sprejet nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1, Uradni list RS, št. 68/16), ki je z novembrom 2017 uvedel nekaj pomembnih novosti.


Poleg že omenjenih obveznosti in vpisovanj podatkov v Register dejanskih lastnikov zakon predvideva tudi širši krog obveznosti za pravne in fizične osebe, ki imajo status zavezanca. Ta status je opredeljen glede na dejavnosti oziroma posle pravne in fizične osebe (4. člen zakona). Med drugim izstopajo in so zanimivi predvsem posli v zvezi z dejavnostmi računovodskih storitev in poslovanja z nepremičninami. Posledično zakon nalaga zavezancem številne novosti in naloge – izdelavo ocene tveganja pranja denarja, vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma; izvajanje ukrepov za poznavanje stranke, obveznost sporočanja uradu, imenovanje pooblaščenca in njegovega namestnika, redno strokovno usposabljanje zaposlenih, pripravo seznama kazalnikov za prepoznavanje sumljivih strank in transakcij, zagotavljanje ustrezne hrambe podatkov.

Manca Petelin, pravnica

 

ODSTOPNINA

E-pošta Natisni

Do kdaj lahko stranka odstopi od pogodbe, v kateri je dogovorjeno, da stranka lahko odstopi od pogodbe, če sopogodbenici plača odstopnino (skesnino)?
Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta stranka odstopi od pogodbe vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti. Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.

dr. Franci Avsec, pravnik

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij