S PODEŽELJA.si

V okviru projekta »Bioexperience« Center za zdravje in razvoj Murska Sobota pripravlja različne recepte, ki v svoji osnovi ponujajo domačo, predvsem pa ekološko kulinariko Pomurja. Namenjeni so rabi v gostinstvu, ki bi tako še bolj ponudilo pristno, a tudi zdravo domačo kulinariko. Za vas smo pripravili recept za pirin kruh.

Žitarice so osnova človeške prehrane in idealen obrok, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in skoraj nič kalorij. Žitarice so nasitne in hranljive, poleg tega pa zmanjšujejo tudi tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in debelost. Med prve gojene žitarice spada pira, ki je stara vrsta pšenice in so jo uporabljali že pred 10 tisoč leti. V zadnjih desetletjih so piro ponovno odkrili predvsem ekološki pridelovalci hrane. Piro lahko uporabljamo na različne načine, moka je zelo uporabna za pripravo peciv in kruha.

PIRIN KRUH – RECEPT
70 dag pirine moke
30 dag polnovredne graham moke
1 dl olja – lahko tudi brez
4 dag kvasa
1 žlička soli
približno 6 dl mlačne vode

Iz vseh sestavin zamesimo srednje gosto testo in pustimo, da vzhaja. Ponovno ga pregnetemo in oblikujemo hlebček. Pustimo, da vzhaja, ga namestimo v pekač, premažemo z mrzlo vodo, zarežemo po površini in postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 200 °C. Čez 5 minut zmanjšamo temperaturo in pečemo 50 minut. Vročega premažemo z mrzlo vodo in ga zavijemo v prtič. Dober tek!

Pripravila Silva Nemeš

Fotografija: Arhiv CZR

Včasih so bile koline za družino težko pričakovan praznični dan. Na dan, ki so ga določili za zakol prašiča, so vsi družinski člani poprijeli za delo, tudi otroci, ki so prašiča držali za rep, saj bi sicer po starih verovanjih lahko ušel. Gospodinja je poskrbela, da na ta dan ni manjkalo dobrot na mizi, gospodar pa je pripravil vse ostalo za nemoten potek tega kmečkega praznika. Na koline so bili povabljeni sorodniki in sosedje, veselo razpoloženje, ki je prevevalo ves dan, pa je po večerji doseglo višek s petjem, plesom in pripovedovanje šaljivih dogodivščin.

Kljub spreminjanju običajev in prehranskih navad so koline še danes med večjimi hišnimi prazniki po vaseh in trgih. V dediščini slovenske prehranske kulture predstavljajo koline s pestro paleto izdelkov zares veliko bogastvo. Samo osnovnih izdelkov, ki smo jih znali in jih še znamo v Sloveniji narediti iz prašiča, je krepko čez petdeset. Znotraj vsake skupine je cela vrsta lokalnih in regionalnih receptur, izvedb, načinov prekajevanja in sušenja. Med vrhunce kolinarskega znanja sodijo kranjska klobasa, kraški pršut, prekmurska šunka, savinjski želodec, zasavske jetrnice, meso iz »tunke« ali »tünke« v severovzhodni Sloveniji ter bohinjska zaseka. To je le nekaj izdelkov, ki so se nam kot dediščina ohranili do danes. Vsaka vas, vsak kraj, tako rekoč vsako gospodinjstvo pa je razvilo svoje posebnosti pri sestavi izdelkov, uporabljenih začimbah in načinih uporabe mesa. Po zapisih prof. dr. Janeza Bogataja in drugih virih povzela B. J.

Koline pri Cmreškovih na Polzeli
Fotografija Tone Tavčer