Zanimivosti

PREPREČEVANJE ŠIRJENJA ZLATE TRSNE RUMENICE

E-pošta Natisni
Zlata trsna rumenica je karantenska bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Bolezen je prisotna v večini vinorodnih deželah tako v Evropi kot tudi pri nas. Zlata trsna rumenica povzroča očitno zmanjšanje pridelka grozdja, ki je slabše kakovosti, okužene trte pa zelo hitro propadejo (lahko že po treh letih).
 
Več ...
 

DEŽ O SVETEM VIDU, NI JEČMENU K PRIDU

E-pošta Natisni
Staro ime za mesec junij je rožnik, ki ga je leta 1848 uporabil dr. Bleiweiss tudi v svojih Novicah. Ime meseca junija je sicer povzeto po rimski boginji Juno, zavetnici porodnic in zakoncev, so se pa slovenska imena zanj pogosto menjavala. Junij je bil sprva rožencvet pa prašnik, velnik in zatem še rožnik. Stari vremenski pregovori za junij pravijo, da če »lepo, sončno vreme prvega dne, se kmetje dobre letine vesele«. A tudi, če »dež o svetem Vidu (15. 6.), ni ječmenu k pridu«.
 
Junija dozorevajo češnje, zgodnje breskve, jagode in ribez. Na vrtu smo glavno delo že opravili, sadimo le še glavnato solato in peso, sejemo pa tudi špinačo, radič in pozni grah, kot vmesni posevek vedno znova tudi redkvico. Pred najhujšo vročino setev pokrivamo. Sploh za boljšo vlažnost tal in tudi za varstvo pred pleveli poleti zastiramo vrtna tla z različnimi organskimi zastirkami, ki jih polagamo na golo površino tal med gredicami in okoli rastlin. Paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, da gre hrana v plodove. Glavni poganjek privežemo k opori. Krompir, kumarice, zelje in fižol osipamo. Kumaram in bučkam odščipnemo vršičke po petem listu, da se bodo bolj razrasle. Pobiramo redkvico, grah, bob, zgodnjo kolerabico, beluše, solato, korenček in zgodnji krompir. Vrt po potrebi zalivamo in tedensko gnojimo.
 
S toploto prihaja v naše sadovnjake vedno več škodljivcev in med nadležnejše spadata v juniju poleg uši tudi jabolčni in slivov zavijač. Kdor ne želi uporabljati škropiv, lahko proti tema dvema škodljivcema v krošnje dreves obesi feromonske vabe.
 
Travo redno kosimo in sproti previdno dognojujemo. Obrezujemo žive meje. Listje odcvetelih okrasnih čebulnic pustimo v zemlji, dokler ne porumeni in se v čebulicah ne nabere dovolj hranil za cvetenje prihodnje leto.
D. S.
 

ŠETRAJ, AFRODIZIAK IN ZAČIMBA SREČE

E-pošta Natisni
Ta, proti mrazu odporna enoletnica je bila včasih doma prav v vsakem vrtu. Šetraj so uporabljali že stari Grki in Rimljani ter ga zanesli po celotni Evropi. Nekoč so ga imeli za afrodiziak, šele pozneje so ugotovili tudi njegove zdravilne učinkovine.
 
Šetraj sodi v družino usnatic (Satureja), kamor sodijo še mnoge druge aromatične rastline, tudi materina dušica in navadna dobra misel. Na severni polobli raste približno trideset različnih vrst, toda v Sloveniji bomo našli le tri in vse imajo skupno lastnost, da dobro uspevajo na skromnih, soncu izpostavljenih rastiščih, včasih tudi med skalami. Rastlino pred močnim soncem ščitijo listi, ki vsebujejo eterična olja. Pri nas uspevata navadni in kraški šetraj, v naravi pa raste še liburnijski šetraj. Rastejo v polgrmičkih in čez zimo lahko izgubijo vse liste. V bolj zavetrnih in manj izpostavljenih legah se obdrži tudi do pomladi. Tako v aprilu rastlina ni videti prav nič obetavno, vendar se na toplem spomladanskem soncu začne kar hitro obnavljati. S poletno pripeko z močnim soncem šetraj naravnost oživi.
 
Na vrtu je lahko kot okrasna rastlina ali kot dišavnica, ki jo uporabimo za kuho.
Šetraj ponuja obilo hrane tudi čebelam, in kdor ima v njegovi bližini postavljen čebelnjak, bo pridelal res okusen med. Dokazano je tudi, da nas bo mesto, kjer nas je pičila čebela ali osa, takoj manj bolelo, če ga bomo natrli z zmečkanimi listi šetraja. Vsebuje veliko eteričnega olja, bogatega z karvaklorom in timolimom, ki učinkujeta antibakterijsko. Olje lahko uporabimo za osvežitev zraka v vlažilnikih in razpršilnikih, za inhalacijo in kot dezinfekcijo pri čiščenju prostorov. Pri tem se kraški šetraj razlikuje od navadnega po tem, da vsebuje več eteričnih olj. Eterična olja v rastlini vseskozi menjujejo kemično sestavo in se premikajo iz enega v drugi del rastline, odvisno od dela dneva in od letnega časa. Zato je za predelavo v olje dobro vedeti, kdaj se šetraj nabira. Zunanje ga uporabljamo za celjenje ran, proti revmi in kot blag antiseptik. Grgranje in izpiranje s čajem sta koristni pri zdravljenju aft in ustnih razjed. Pri čezmernem izpadanju las lasišče masiramo s čajem ali s tinkturo. Prav vsi šetraji so primerni kot dodatek za pripravo zeliščnih olj in kisov, s katerimi začinjamo predvsem solate. Listi prijetno dopolnjujejo okus mesnih in ribjih jedi, jajčnih jedi, juh, sirov, nadevov in napitkov. V Nemčiji in v Franciji ga uporabljajo pri kuhanju fižola v zrnju. Listi imajo močan vonj, zato jih dodajamo jedem v majhnih količinah. Liste nabiramo vse leto in jih uporabljamo sveže. Za zimsko zalogo rastline porežemo, jih zvežemo v svežnje in jih obesimo na suho mesto.
 
Besedilo in fotografija Zvonka Lešnik
 

NEKOČ JE BILO …

E-pošta Natisni
Prvega junija 1919 je tedanji liberalni tabor ustanovil Samostojno kmetijsko stranko, da bi z njeno pomočjo zmanjšal vpliv močne SLS na podeželju, interese delavstva pa naj bi zastopala Narodna socialna stranka, ustanovljena 7. 12. 1919. Na razglednici, ki jo hrani Zmago Tančič, je prizor s prvega velikega tabora Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani 23. 11. 1919.
Stanislav Čičerov.
 

PILOTNI BIODINAMIČNI VRT

E-pošta Natisni
V idilični vasici Renkovci je bilo kmetijstvo, še posebej mlinarstvo, vedno pomembna panoga. V obnovljeni domačiji na koncu vasi smo začeli z aktivnostmi za vzpostavitev bio učnega in logističnega centra z demonstracijsko kuhinjo, ki bo namenjen pridelovalcem, turističnim ponudnikom, lokalnemu prebivalstvu in predvsem tudi mladim. V sklopu domačije smo uredili pilotni vrt z zeliščno spiralo, ki ga obdelujemo po biodinamični metodi. Gredice na vrtu so že zasejane s semeni avtohtonih sort in čakajo na ugodne vremenske razmere, da se bodo razbohotile v vsej svoji raznovrstnosti. Vabljeni na ogled! Več na www.eko-svit.si.
 
Fotografija: Arhiv EC Svit Pomurje, avtor: Ana Šabjan, EC Svit Pomurje

           

 

NEKOČ JE BILO …

E-pošta Natisni
Razglednica iz zbirke Milana Škrabca, poslana iz Radovljice 3. 10. 1904, prikazuje utrinek iz tamkajšnje sadne razstave; na spodnjem robu razglednice piše: »Sadna razstava od znotraj. Pozdrav.«
Ste vedeli, da so bila brkinska jabolka in češplje v letih med 1885 in 1890 predstavljena (in nagrajena) na razstavah v Parizu in na Dunaju? In da je Marija Terezija podelila brkinskim jabolkom zlato medaljo za najbolj cenjena jabolka? Sevniško (oziroma Dolenjsko) voščenko pa so, zavito v svilen papir, pošiljali na nemški, angleški in celo avstralski trg!
 
Stanislav Čičerov
 

ZBIRKA BÜJRAŠTVA, Ižakovci, (Prekmurje)

E-pošta Natisni
Ižakovci, vas ob Muri, so bili znani po büjraših. Mura je poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so odnašale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi. Zato so se ljudje organizirali in bregove začeli utrjevati, büjrati, ter preprečevati nekontrolirano meandriranje in erodiranje. Največ del na Muri so izvajali v zimskih mesecih, ko je imela reka najnižji vodostaj. Že v srednjem veku so se prebivalci ob Muri sami poskušali braniti pred poplavami z nasipi in prekopi posameznih vijug. Danes gradijo nasipe na najbolj ogroženih odsekih. Delo na Muri še ni končano. Njen tok se še vedno zajeda v neutrjene bregove ter povzroča škodo in poškodbe.

Fotografija:Büjraška orodja v Brežni hiši na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota.

 
V zbirki oziroma na razstavi so razstavljena orodja, ki so jih büjraši potrebovali pri svojem delu: huler (za zabijanje lesenih pilotov), šponar (büjraške klešče), talige, gare (lesena samokolnica), koza (orodje za zabijanje pilotov), modul (leseni modeli).
 
Za ogled zbirke se dogovorite na tel.: Zavod za kulturo in turizem Beltinci, 02/541 35 80.
Več informacij na www.beltinci.net; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
 
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
 

S KOLESOM PO DEŽELI TERMALNIH IN MINERALNIH VRELCEV

E-pošta Natisni
Skozi mesto treh src, čez širne vinograde in sadovnjake ter mimo najpriljubljenejše izletniške točke v Radgonsko-Kapelskih goricah, kjer se na 312 metrih nadmorske višine sončnim žarkom predaja župnijska cerkev sv. Magdalene na Kapelskem Vrhu, se vije 23,6 km dolga kolesarska pot z nazivom Pot traminca. Trasa kolesarske poti je speljana po obstoječi infrastrukturi in povezuje tri občine – Radenci, Križevci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Izhodiščni položaj poti predstavljajo Terme zdravilišče Radenci. Več o kolesarski poti na http://hiking-biking.net/pot-dobre-kapljice.aspx.
           
           
Fotografija: Arhiv CZR, avtor Zlatko Mesarić
 

ČE VELIKEGA TRAVNA POGOSTO GRMI, KMET SE DOBRE LETINE VESELI

E-pošta Natisni
Stari vremenski pregovori, ki se nanašajo na mesec maj ali veliki traven, pravijo tudi takole: Veliki traven moker, rožnik (junij) pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen. In še: Na svetega Urbana (25. 5.) sonce gorko, obilno bo vina, tud' bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi!
 
V maju na vrtne grede presadimo vzgojene sadike paradižnika, paprike, kumar, zelja, brokolija in drugih vrtnin, v že topla tla sadimo tudi fižol in med njegovo seme posadimo šetraj, ki odganja fižolove uši. Ker se po vrtovih začnejo množično sprehajati lačni polži in bramorji, v vrt zasejemo čebulo, česen, žajbelj, timijan, kapucinke in ognjič, ki odganjajo polže, ter v zemljo do roba zakopljemo lončke, da vanje popadajo bramorji. V maju sadimo na cvetlične grede okrasne čebulnice, kot so gladijole, dalije in lilije, z okrasnim cvetjem zasadimo tudi balkone in terase. Pazimo, da bomo na sončne lege posadili bršlinke, surfinije, verbene, pokončne pelargonije in podobne cvetice, ki za rast in cvetenje potrebujejo več sonca, v senčne lege pa gomoljne begonije, vodenke, fuksije in njim podobne rožice, ki sonca ne marajo preveč. V tem mesecu poskrbimo tudi za vrtno trato in jo dosejemo, če je potrebno, sadno drevje dognojimo z dušikovimi gnojili.
 
Majsko sonce je pogosto že zelo močno, tudi temperature ozračja so visoke, vendar moramo biti vseeno pazljivi: še vedno je namreč velika nevarnost slane in pozebe. Stari in modri ljudje so od nekdaj svarili pred pozebami, ki da se lahko pojavijo vse do ledenih mož sredi maja.
D. S.
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij