Zanimivosti

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Narodni dom v Šentjakobu v Rožu, v katerem so bili prostori posojilnice, mlekarne in gostilne. Razglednica, odposlana 2. 5. 1908. Razglednica iz zbirke Milana Škrabca.
 

Izdelovanje papirnatega poročnega okrasja, Destrnik

E-pošta Natisni
Milena Fridl Zelenik izdeluje papirnate rože in poročno okrasje s posebnimi kovinskimi orodji – sekači. Spretnosti se je naučila od Antonije Zelenik, kovinske sekače pa je podedovala od šopkarice Marije Hedl (ok. 1899–1974). V prvi polovici 20. stoletja so naprsne šopke največ kupovali novomašniki za primicije (nove maše), prav tako pa so jih nosili svatje na porokah. Tehnika sekanja papirja je k nam prišla iz avstrijskega prostora. Rokodelka danes izdeluje papirnato okrasje iz krep papirja za bosmane, poročno povoskano okrasje (naprsni šopki, venčki), poročne trakove, okrasje za sakralne kipe, adventne venčke, naglavno okrasje za prvoobhajanke in birmanke, replike muzejskih naprsnih šopkov, svoje znanje in ideje pa poskuša prenesti tudi v sodobne izdelke. Milena nadaljuje tradicijo in veščino, pridobila je tudi certifikat izdelka domače obrti. Več informacij na tel. 02/753 30 41.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
 

Na Goričkem širijo sirarstvo

E-pošta Natisni
Ekološka pridelava in predelava mleka je v Pomurju vedno večji trend in potreba. To se odraža predvsem v potrošnji pridelanega domačega goričkega sira, ki ga pridelujejo v Ratkovcih na Goričkem. Sirarna Gorički raj je zaživela v letu 2010 in od takrat naprej je povpraševanje po njenih izdelkih vedno večje. Za kakovostne izdelke uporabljajo kakovostno surovino, ki jo pridobivajo od okoliških kmetov. Tako ponujajo izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. S sirarno posredno spodbujajo in ohranjajo tradicionalno pašo in rejo živali ter biotsko raznovrstnost travnikov in pašnikov. Več na www.park-goricko.si ter www.goricki-sir.si.
mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Zadovoljni sirarji pred sirarno v bohinjski vasi, kjer so še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zorili sir s planine Pečana, Albin Sušnik pa je bil eden zadnjih, ki so v tej sirarni skrbeli za sir. Sedaj je stavba stanovanjski objekt. Razglednica je nastala okoli leta 1930, njen avtor pa je po vsej verjetnosti fotograf Janez Cvetek, po domače Suheljnov iz Stare Fužine.
Stanislav Čičerov
 

Etnološka zbirka

E-pošta Natisni
ETNOLOŠKA ZBIRKA NA STARI GORI, Stara Gora, Sv. Jurij ob Ščavnici (Slovenske gorice)
Etnološka zbirka na Stari Gori ima bogato vsebino lokalnega in širše slovenskogoriškega pomena. V prostorih stare šole (in pred njo), zgrajene leta 1906, so razstavljeni predmeti, ki pričajo o načinu življenja pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V zbirki najdemo predmete bivanjske kulture, kuhinjsko posodje, predmete različnih rokodelskih obrti, lova in ribolova, vinogradništva in sadjarstva, šolstva, poljedelstva, živinoreje in šeg življenjskega ciklusa (smrti in poroke). Posebnost so orodja domačih rokodelcev, bogato okrašena in ročno izdelana. Predmete je v šestdesetih letih 20. stoletja začel zbirati domačin Jože Čuš (1907–1984), dopolnil pa Jože Čuš ml. Danes zanjo skrbi TD Sv. Jurij ob Ščavnici. Poleg šole in zbirke stojita baročna cerkev sv. Duha in mlin na veter, sosednje vasi pa so bogate z ohranjenimi lesenimi, cimpranimi stanovanjskimi in vinogradniškimi objekti. Za ogled zbirke se dogovorite na tel. 041 73 00 79. Več informacij na www.td-svetijurij.si.
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
 

Pohodna pot med jeruzalemskimi vinogradi

E-pošta Natisni

Jesen je čas trgatev, pojočih klopotcev in vriskanja z vseh koncev goric. Zato je to najprimernejši čas za obisk Jeruzalemske vinske poti. Pot vas bo popeljala po gričih s terasastimi vinogradi, mešanimi gozdovi in kulturnimi znamenitostmi. Jeruzalemske gorice so z vinom in vinsko trto zaznamovane že od pradavnine, ko so jo tod gojila keltska in ilirska plemena. Njihovo poslanstvo so nadaljevali Rimljani, tradicija vina in vinske trte pa se je bogatila in razvijala s prisotnostjo križarjev vse do danes. Več informacij o poti na www.hiking-biking.net.

 

Eko marjetica Urški

E-pošta Natisni
Turistična kmetija Urška iz Križevca pri Stranicah, ki prav letos praznuje 20-letnico delovanja, je pred dnevi kot doslej edina od 600 turističnih kmetij v Sloveniji prejela prestižni znak EU za okolju prijazno turistično nastanitev – eko marjetico. Gospodinji in gonilni sili kmetije Vilmi Topolšek je na priložnostni slovesnosti, ki se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan, znak eko marjetice izročil dr. Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje.
 

Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj bo praznovala

E-pošta Natisni
Na sedežu zadruge v Kranju bo predvidoma 2. oktobra 2011 potekala slovesnost ob 50-letnici Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj.
 
Zadružništvo na območju Kranja se je začelo razvijati že konec 19. stoletja, ko so bile ustanovljene prve hranilnice in posojilnice. Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj je bila ustanovljena leta 1961 z združitvijo manjših zadrug s področja Kranja. Osnovne naloge zadruge so bile opravljanje kmetijske dejavnosti, pospeševanje kmetijstva, odkup kmetijskih pridelkov, oskrba kmetov z repromaterialom za kmetijstvo in gozdarstvo ter prodaja kmetijske mehanizacije. Od leta 1976 je zadruga Sloga Kranj delovala kot Temeljna zadružna organizacija v okviru Gorenjske kmetijske zadruge vse do leta 1992, ko je ponovno postala samostojna zadruga v obliki, kakršni deluje še danes. Zadruga Sloga je začela širiti svojo dejavnost leta 1993 z nakupom novih poslovnih prostorov v Kranju. Zgradila je nov trgovski center s sodobno trgovino. Leta 2003 je pripojila Gozdarsko zadrugo Sv. Katarina iz Slapa nad Tržičem. V letu 2004 je kupila kmetijsko podjetje KŽK iz Kranja, kjer obdeluje 900 ha kmetijskih zemljišč in redi okrog 800 glav goveje živine. Leta 2006 je zadruga kupila poslovne prostore v Beltincih v Prekmurju, leta 2007 je pripojila zadrugo Lovrenc na Dravskem polju, kjer ima dve poslovalnici, letos pa je odprla še poslovalnico v Šmarjah pri Jelšah in v Novem mestu.
Foto: zadruga 50 let, arhiv KGZ Sloga Kranj
 
Tomaž Šifrer, predsednik zadruge: »Zadruga z nakupom več poslovnih prostorov in pripojitvijo Kmetijske zadruge Lovrenc na Dravskem polju širi svojo dejavnost odkupa in oskrbe po vsej Sloveniji. Zadruga šteje 430 članov in ima skupaj s hčerinskimi družbami 140 zaposlenih. Letno ustvarimo 32 milijonov evrov prometa. Zadrugi sta cilj zadovoljen kmet in dobro sodelovanje, saj, kot pravi naš slogan, v slogi je moč.«

 

 

Priznanja Zadružne zveze Slovenije

E-pošta Natisni

Osrednji dogodek na sejmu AGRA v Gornji Radgoni je bil dan slovenskih zadružnikov. Na ta dan smo zaslužnim zadružnicam in zadružnikom podelili priznanja za njihove dosežke. Podelili smo 18 letnih priznanj za prispevek k razvoju zadružništva, dve priznanji za trajen prispevek k razvoju zadružništva in tri priznanja zadrugam ob njihovem jubileju. Zadružna zveza Slovenije nagrajencem iskreno čestita!

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij