Zanimivosti

KOLESARSKI MARATON JUNAKI VINOGRADOV

E-pošta Natisni

Po dvajsetih letih in 20.000 kolesarjih, ki so v tem času prikolesarili iz Ljubljane v Brda, je Kolesarski maraton češenj dobil novo ime. Prireditev bo odslej nosila ime Kolesarski maraton Junaki vinogradov in bo letos 4. junija 2016. Na letošnjem maratonu organizator, Klet Brda, uvaja nekaj novosti, z novim poimenovanjem pa vnaša tudi dodatno svežo energijo. Začetki Kolesarskega maratona češenj segajo v leto 1996, ko je Kolesarski center Rog iz Ljubljane v sodelovanju s Kolesarskim društvom Brda in Vinsko kletjo »Goriška Brda« prvič organiziral kolesarski maraton od Ljubljane do Dobrovega, kamor je tedaj prikolesarilo približno 300 udeležencev. Odtlej se je število kolesarjev postopno večalo, z rekordom 1385 udeležencev leta 2011. Že od vsega začetka je trasa kolesarskega maratona ostala nespremenjena in poteka od Ljubljane preko Črnega vrha, s postankom pri Fructalu v Ajdovščini in ciljem na Dobrovem – skupaj 108 km. Letos organizator uvaja možnost elektronske rezervacije za hitrejši in udeležencu prijaznejši dostop do startnin. Več na (http://klet-brda.si/sl/maraton-junaki-vinogradov ). A. J.
Fotografija arhiv Vinska klet Goriška Brda

 

HEROJSKO VINOGRADNIŠTVO IN DAN ODPRTIH KLETI

E-pošta Natisni

Klet Brda je letos tudi uradno postala članica zveze Cervim za promocijo herojskega vinogradništva (viticultura eroica). V promocijske namene namreč že uporabljajo slogan »Junaki vinogradov« z motivom malih kmetov, ki nosijo velike grozde. Z njim sporočajo, da takšno vinogradništvo na strmih naklonih, brez namakanja, z veliko ur ročno opravljenega dela, kot ga živijo v Brdih, predstavlja le 5 do 6 odstotkov evropskega vinogradništva. Njegov namen je ohranjati kulturno krajino, negovati tradicijo, skrbeti za naravo, ohranjati delovna mesta na podeželju, medgeneracijsko sodelovanje in učenje. Njihovi junaki vinogradov zato sporočajo vrednote, ki klet razlikujejo od konkurence.
Fotografije in besedilo Vinska klet Goriška Brda

Več ...
 

SOLČAVSKA PANORAMSKA CESTA – NAJ POT 2015

E-pošta Natisni

Solčavska panoramska cesta, ki ji rečejo tudi pot najlepših razgledov, vas vodi skozi bisere naravne in kulturne dediščine Solčavskega z dih jemajočimi razgledi na vrtoglave vršace in prelestne doline. Pot najlepših razgledov je bila v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za naj pot leta 2015. Izbor je potekal v organizaciji Turistične zveze Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje.
Pot v skupni dolžini 37 km, na katero se lahko podate z avtomobilom, motorjem, kolesom ali jo prehodite peš, se začne v Solčavi, starodavni gorski vasi, kjer so se v cerkvi Marije Snežne, zbirali trdni gospodarji visokogorskih kmetij s priprošnjami k znameniti Solčavski Mariji, gotskemu kipu iz sredine 13. stoletja. Legenda pravi, da je hlapec pri oranju njive ob Savinji zadel ob nenavaden kip. Ljudje so se odločili, da bodo na tistem kraju postavili cerkev. Ves zid, kolikor so ga čez dan sezidali, je Marija čez noč prestavila na hrib nad vasjo, na mesto, kjer danes stoji cerkev, saj je vedela za povodenj, ki jo bo povzročil zmaj Lintver, ki je živel nekoč v jezeru, kjer je danes Matkov kot. Solčavska panoramska cesta vas pelje pod vodstvom pastirčka Krištofa iz Solčave po poti trdnih gospodarjev in njihovih pastirjev z dvajsetimi nepozabnimi postanki.

Več ...
 

OCVIRKIJADA PREDSTAVLJA DOBROTE IZ OCVIRKOV

E-pošta Natisni

Ocvirkijada je edinstvena etnološka prireditev, ki promovira dobrote iz ocvirkov. Organizatorji iz Kulturnega društva Žarek so letos v Dolenji vasi pri Krškem januarja 2016 pripravili že 9. Ocvirkijado, razmišljajo pa že o pripravah za jubilejno 10. Ocvirkijado in vabijo prihodnje leto na ogled razstave in pokušino ocvirkov in ocvirkovih dobrot. Številni obiskovalci letošnje prireditve so si lahko ogledali in preizkusili kar 47 jedi iz ocvirkov, med katerimi je bilo veliko potic, ocvirkov v kruhu, peciva in pogač, zavitkov, pic, rogljičkov in ostalih ocvirkovih dobrot. Irena Stergar, pobudnica Ocvirkijade, pravi: »Pred devetimi leti nismo slutili, da se bo prireditev obdržala in dobila takšne razsežnosti, saj je iz leta v leto več razstavljavcev in obiskovalcev. Prinesene izdelke postavimo na ogled, zatem pa jih ob druženju in klepetu tudi pokusimo. Prireditev vedno spremlja tudi bogat kulturni program.« B. J.

Fotografija arhiv Irena Stergar

 

PRIDELALA »KROMPARADIŽNIK«

E-pošta Natisni

Želja po izobraževanju in veselje do dela na vrtu sta spodbudila Jožeta Santnerja, programskega vodjo društva Učni sadovnjak iz Mozirja, da sta skupaj z ženo Marijo prišla na idejo o cepljenju paradižnika na krompir. Ponosna na svoj dosežek, sta povedala: »Prva letina »kromparadižnika«, ki sva ga pridelala na domačem vrtu v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, je bila vzorčna. Paradižnik in tudi krompir imata enak okus kot pri samostojnih sadikah. Sama cepitev je enostavna, vendar opozarjava tiste, ki nameravajo slediti, da imata obe rastlini zelo krhka stebla in ju rada napade rja.« B. J.

 

VELIKA NOČ JE PRAZNIK VESELJA IN UPANJA

E-pošta Natisni

Cvetna nedelja, ki je letos 20. marca 2016, je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko povsod po Sloveniji verniki nosijo k blagoslovu cvetnonedeljske butare v spomin Kristusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Cvetnonedeljske butare so šopi, izdelani iz rastlinja, ki se po posameznih slovenskih krajih nekoliko razlikujejo. Najpogostejše so iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Ponekod jim dodajajo drugo zelenje, cvetje in veje sadnega drevja ter trte. Na Primorskem šibje in rastlinje nadomeščajo oljčne veje. Po ljudskem izročilu cvetnonedeljska butara velja za zaščitnico doma, domačih živali, zemljišč in pridelkov.

Veliki teden je namenjen pripravljanju prazničnih jedi. Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in je najstrožji postni dan. Velika sobota je v znamenju blagoslova ognja, vode in velikonočnih jedi. Velikonočne jedi imajo simbolični pomen. Jajce (pirh, pisanica) simbolizira kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.

Velikonočna nedelja oziroma velika noč se začne z rano mašo v cerkvi, nato pa se nadaljuje z veliko pojedino, z žegnom, le-tega pa so deležne tudi domače živali. Vse drobtine, olupke in kosti gospodinje vržejo v ogenj, jajčne luščine pa se potresejo okoli hiše.

Velikonočni prazniki se zaključijo z velikonočnim ponedeljkom, ko po nekaterih krajih potekajo različne igre s pirhi, kot so sekanje, zbijanje pirhov in velicanje – trkanje pirhov po grablju ali perivniku. Velikonočni ponedeljek, ki je letos 28. marca, je dela prost dan.

Po različnih virih povzela B. J.

 

40 LET DRUŠTEV KMEČKIH ŽENA ŽIRI IN GORNJA RADGONA

E-pošta Natisni

Pred 40 leti je v bil v Žireh ustanovljen Aktiv kmečkih žena, ki se je leta 1992 preoblikoval v Društvo kmečkih žena Žiri. Danes društvo združuje 170 članic z območja, ki ga pokriva Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora Žiri. Članice so v teh letih pripravile različna izobraževanja in tečaje, imele vrsto strokovnih srečanj ter izmenjevale izkušnje in ideje. Med prvimi v Sloveniji so se dogovorile o pravici do porodniškega dopusta in v ta namen ustanovile poseben sklad. Ob 40. obletnici so članice društva 7. novembra 2015 pripravile posebno slovesnost v dvorani DPD Svoboda Žiri.

Članice Društva podeželskih žena Gornja Radgona so 40 let delovanja praznovale s sloganom »Ker skupaj smo držale, bomo 40 let praznovale«. Na svečani prireditvi 18. novembra 2015 v Domu kulture v Gornji Radgoni so članice društva izpostavile najuspešnejše projekte zadnjih pet let. Izdale so CD z naslovom »Pšenica zori, kruh nam diši« in v letu 2012 s svojo kandidatko Mileno Benko iz Spodnje Ščavnice zmagale na izboru mlade kmetice leta. Prepoznavne so po prireditvi Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki jo pripravljajo že 33 let. B. J.

 

POSEBNA IZDAJA SEMENSKIH VREČIC IZ ČASOV NAŠIH BABIC

E-pošta Natisni

Leta 2016 Semenarna Ljubljana praznuje 110 let obstoja. Posebna kolekcija semenskih vrečic nas vrača v obdobje začetka Semenarne Ljubljana, v leto 1906.


Začetki delovanja danes vodilnega semenarskega podjetja v Sloveniji segajo v leto 1906, ko se je Maks Sever odločil, da se osamosvoji in specializira v semenarstvu. Začel je skromno, s stojnico pred Kresijo ob Ljubljanici. Seme za potrebe svoje trgovine je Sever na začetku uvažal iz različnih evropskih dežel. Pozneje ga je odkupoval od domačih kmetov in drugih pridelovalcev, s katerimi je sklepal tudi letne pogodbe o odkupu, kmalu pa je proizvodnjo organiziral tudi na lastnih posestvih. S kakovostnim, doma pridelanim semenom je širil svojo dejavnost in krepil prepoznavnost podjetja tudi na tujem, najprej v Evropi, nato še v Ameriki.

Več ...
 

LETO 2016 – MEDNARODNO LETO STROČNIC

E-pošta Natisni

Organizacija združenih narodov je leto 2016 razglasila za mednarodno leto stročnic. S tem želi osveščati o prednostih in koristih prehrane z veliko stročnicami in spodbuditi potrošnike k večji uporabi, proizvajalce pa k večji pridelavi stročnic, kot so čičerika, grah, fižol, bob in leča. Večja uporaba stročnic v prehrani ima številne koristi za zdravje. Stročnice vsebujejo velike količine aminokislin in rastlinskih beljakovin ter pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju kroničnih bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in koronarne bolezni, pa tudi k boju proti debelosti. Stročnice pozitivno učinkujejo tudi na okolje, saj vsebujejo številne elemente, ki spodbujajo rodovitnost tal in imajo manjši ogljični odtis. Večja uporaba in pridelava stročnic lahko veliko prispevata k prehranski varnosti in spodbujata k trajnostnemu kmetijstvu. Povzela B. J.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij