Zanimivosti

MUZEJ OD PLANINE DO PLANIKE KOBARID

E-pošta Natisni

V Mlekarni Planika Kobarid so uredili muzej Od Planine do Planike, ki so ga posvetili predstavitvi tradicije pašništva in sirarstva v Posočju od njenih prvih začetkov pa vse do proizvodnje v Mlekarni Planika danes. V muzeju se obiskovalci seznanite z osnovami mleka in njihovimi frakcijami, kot so sirotka, skuta, maslo in pinjenec, izveste vse o izdelavi sira in masla, lahko pa se tudi preizkusite v molži krave Cike. V sklopu muzeja si lahko ogledate kratek filmček. Po dogovoru vam pripravijo tudi degustacijo izdelkov ali pastirsko malico ali kosilo. Več informacij je na spletni strani www.mlekarna-planika.si. U. M.

 

ZASTIRANJE TAL

E-pošta Natisni

Predvsem v poletnem času je največja težava pridelovalcev zagotavljati zadostno količino vode za rastline. Eden od načinov, kako zadržati vodo v tleh oziroma preprečiti njeno izhlapevanje s površine tal, je zastiranje. Uporabljajo ga predvsem vrtičkarji in pridelovalci zelenjave. Pri pokritih tleh je manjše nihanje vlažnosti in temperature tal, manj dela z zalivanjem, boljši so pogoji za razvoj korenin in mikroorganizmov. Tla so tudi manj zbita in manj plevela bomo imeli. Z zastirko tla obogatimo s hranili. Tudi čez zimo je dobro tla brez vegetacije pokriti, da ne bodo spomladi zbita in jih bomo lažje obdelovali.

Za zastiranje je najbolje uporabiti naravne materiale, kot so posušena pokošena trava, slama, listje, žagovina, koprive in druge listnate rastline, ki ne semenijo, ter ovčja volna. Na peščeni zemlji se dobro obnesejo tudi lesni sekanci. Zastirka iz slame ali žagovine odvrača polže. Za odganjanje polžev lahko dodamo zastirki tudi liste bezga in pelina, gozdno praprot, vratič, rman, drobnjak in pastinak. Med kapusnice pa natrosimo liste in stebla paradižnika ali pelina, da bomo zmanjšali število bolhačev in gosenic na kapusnicah. Za oblikovanje poti v vrtu uporabimo lubje ali lesne sekance.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

V PRIČAKOVANJU POMLADI

E-pošta Natisni

V marcu nas topli dnevi že vabijo na prosto, in če so tla dovolj topla, se lotevamo tudi vrtnih opravil – sajenja drevja, prekopavanja gredic, gnojenja vrtne trate …

Vrtne gredice med prekopavanjem in pripravo na setev in sajenje založno pognojimo z organskim gnojilom Valentin Eko. Gredice vedno gnojimo dva do tri tedne pred setvijo, zato si naredimo načrt, kdaj bomo na prosto opravili prve setve. Če so tla dovolj topla, na prosto sejemo bob, grah, pastinak in špinačo. Da nas ne bi presenetile nizke temperature, gredice pokrijemo z vrtno tkanino Valentin.


Fotografija: Stvari, ki jih začetnik potrebuje za prve setve na gredico


Ob koncu meseca v dovolj ogreto zemljo lahko že sadimo čebulček in česen. Na toplem vzgajamo sadike paradižnika, paprike, cvetače, zelja, ohrovta in pora, v toplo gredo pa posejemo tudi solato berivko, korenček, redkvico in zeleno.
V sadnem vrtu za boljšo rodnost obrezujemo predvsem jablane in hruške ter pazimo, da pustimo na drevju primerno razmerje cvetnih in listnih brstov. Ko ne zmrzuje več in so tudi tla dovolj ogreta, začnemo saditi drevje in grmičevje. Razen novo posajenega drevja pognojimo tudi stara drevesa. Uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali organsko gnojilo Valentin Eko.

Če je sneg že skopnel, trato v vrtu pograbimo in zrahljamo, da prezračimo korenine, ter jo pognojimo z gnojilom za trato Valentin. Z dosejevanjem praznih mest pa še kakšen dober mesec počakajmo. A. T.

 

ZELIŠČA – ČAROBNE RASTLINE ZA VSAK DOM

E-pošta Natisni

V navadi je že, da za izboljšanje okusa in arome številnih jedi ali za pripravo osvežilnih čajev uporabljamo različna zelišča in dišavnice, tako da je zeliščna gredica na vrtu ob hiši že skorajda nepogrešljiva. Kaj pa, če nimamo vrta? Naredimo vrtiček kar v stanovanju, kjer zelišča gojimo v lončkih.

Nova kolekcija posebnih zelišč MAGIC HERBS Semenarne Ljubljana vsebuje 15 različnih semen zelišč. Vsako od njih ima posebne lastnosti ter blagodejno vpliva na naše počutje in okolico, večina teh zelišč je tudi medonosna.

Več ...
 

KRANJSKA KLOBASA REGISTRIRANA V EU

E-pošta Natisni

Evropska komisija je 7. januarja 2015 v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji Kranjske klobase, ki je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji.

Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložil GIZ Kranjska klobasa. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko lahko surovina za proizvodnjo prihaja izven tega geografskega območja. Ministrstvo je Kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko Kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certifikacijskega organa pridobijo certifikat o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo. Z objavo registracije Kranjska klobasa je Evropska komisija Kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Pri tem lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena »Krainer«, »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«, Hrvaška pa imena Kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime »kranjska kobasica« pa lahko uporablja največ 15 let, pri tem pa mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla. B. J.

 

POT VINOTOUR SVEČINA – NAJ POT 2014

E-pošta Natisni

Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje v okviru natečaja »NAJ POT 2014« v vseslovenski akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, k

i je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, izbrala najboljše tematske poti v Sloveniji v letu 2014.

 

Fotografija: Srce poti Vinotour je med vinogradi

 

 

Poti so tekmovale v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti.

Več ...
 

UPORABA BIOOGLJA ZA OBOGATITEV PRSTI

E-pošta Natisni

Biooglje ima v kmetijstvu široko možnost uporabe. Je produkt karbonizacije organskega materiala v procesu pirolize. Za biooglje je že od nekdaj znano, da izboljšuje sestavo in rodovitnost zemlje. Ugodno vpliva na lastnosti tal, in sicer povečuje zmogljivost zadrževanja vode, povečuje zračnost tal, uravnava pH, zadržuje rastlinska hranila in omogoča njihovo počasno sproščanje. Tako preprečimo izpiranje hranilnih snovi, kar pomeni bolj stabilno in hranljivo okolje za rastline. Odstranjuje številne onesnaževalce, od organskih onesnaževalcev do težkih kovin, ki postanejo za rastline nedostopne. Tako lahko biooglje uporabimo za sanacijo pridelovalnih površin po poplavah in nasploh onesnaženih tal.
Fotografija: Biooglje s svojo strukturo izboljšuje prst in omogoča dobro rast

Ne dodajamo ga neposredno v zemljo, ampak ga primešamo kompostu. Biooglje se ohrani v prsti desetletja, saj se zelo počasi razgrajuje. Za pridobivanje biooglja lahko koristno porabimo odpadno organsko maso. Je tudi ena od možnosti, kako porabiti lesne ostanke. Biooglje se lahko uporablja tudi v živinoreji kot dodatek h krmi, stelji ter za obdelavo gnoja in gnojevke.

Besedilo in fotografiji Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

V CENTRU BIO DOŽIVETJE O EKOLOŠKI LOKALNI KULINARIKI

E-pošta Natisni

Bio učni in logistični center BIO Doživetje se nahaja v idilični prekmurski vasici Renkovci, ki je zgodovinsko znana predvsem po kupinarstvu, to je trgovanju z jajci in perutnino. Na nekdanjem »Grofovem gruntu« je RA Sinergija kot vodilni partner projekta obnovila gospodarsko poslopje, zraven pa so zgrajeni tudi skladiščni prostori za skladiščenje, pakiranje in odpremo izdelkov ekoloških kmetovalcev. V okviru centra so pridobili učilnico z demonstracijsko kuhinjo, ki bo po zaključku projekta služila kot prostor za učenje, delavnice in praktična usposabljanja in srečanja lokalne skupnosti. V centru je opremljena tudi knjižnica s strokovno literaturo s področja ekološke tematike.


Fotografija: Bio učni in logistični center BIO Doživetje v Renkovcih

Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je v centru BIO Doživetje v Renkovcih izvedel kulinarična usposabljanja za ciljne skupine. Udeleženci usposabljanj so se seznanili s prednostmi ekološkega kmetovanja in uporabe ekoloških surovin v vsakdanji prehrani ter s poudarkom na pridobitvi veščin tradicionalnih načinov priprave hrane.

Več ...
 

PRAZNIČNI VONJ ZELENJA V HIŠI

E-pošta Natisni

Tisti domači vonj smrekovih iglic in lubja. Spremlja nas med božično-novoletnimi prazniki in želimo si, da bi kar trajal in trajal. Vendar pa je pri večini naravnih novoletnih drevesc tega veselja kmalu po praznikih konec, saj se iglice osujejo in ostane nam le še lep spomin. In pospravljanje.


Letos pa se lahko odločimo za novoletno drevesce v loncu. Ustaljen simbol je še vedno smreka, čeprav so v loncih zanimive tudi druge rastline, predvsem iglavci, v tem času izbrani in gojeni prav za rast v stanovanju. Med njimi najpogosteje najdemo cedro, brin in bor. Na splošno iglavci ne marajo presuhega zraka, zato drevesce postavimo v primerno topel prostor, v katerem ni centralne kurjave. Če nimamo druge izbire, mu najdimo prostor čim dlje od radiatorja, v bližino pa postavimo vlažilnik zraka. Seveda ne pozabimo na zalivanje.

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij