30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

IZDELOVANJE REMENK, Grad

E-pošta Natisni
Herman Rajsar se je izdelovanja remenk (prekmurski izraz za pirhe) naučil od očeta, ko je bil še mlad, tako da so ga kmalu začeli klicati remenkaš. Njegova tehnika okraševanja je škrabanje (praskanje) z nožičem ali britvijo. Pomaga mu žena, ki na jajce nanaša barve. Sproti si izmišljuje rastlinske vzorce, a tudi živalske motive riše (golobe, zajce). Po teh motivih ga poznajo kupci zunaj Prekmurja, ki kupujejo njegove izdelke. Z očetom sta praskala tudi ljubezenske napise, ki so jih v preteklosti mladi podarjali drug drugemu. Pogost verz je bil: »Iz srčne ljubezni ti pisanko dam, ostani mi zvesta za zakonski stan.« Poseben in drugačen je po roži s popkom in seksi remenkami, to so pisanice s spolnimi motivi, ki simbolno, prav tako kot jajce, ponazarjajo rodnost in novo življenje. Pravi, da jih kupci naročajo vse leto, za veliko noč pa jih noče delati. Najstarejšo remenko iz leta 1937, ki jo je izdelal njegov oče, je podaril Pomurskemu muzeju Murska Sobota.
 
Več informacij na: Herman Rajsar, Grad 181, 9264 Grad, tel.: 02/553 11 48.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
 
Fotografija: Herman Rajsar pri delu, 26. 10. 2007. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota
 

Izdelki domače in umetnostne obrti na Vrhniki

E-pošta Natisni
Na Vrhniki so odprli studio Zlata ptica z izdelki domače in umetnostne obrti s poudarkom na izdelkih z dekorativno in uporabno vrednostjo. Izdelki so primerni za vse vrste obdarovanj, tudi za poslovna darila. Studio oskrbuje z materiali za ustvarjanje za nakit, voščilnice, razne dekoracije, platna, slikarske bloke, sčasoma pa bodo ponudili akrilne, oljne, gvaš, akvarel barve, oljne in suhe pastele ter razne dodatke. Organizirajo tudi ustvarjalne delavnice ter predavanja za odrasle in otroke. Informacije: 01 755 38 87 in Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , www-zlata-ptica.com. V Studiu Zlata ptica vas vabijo k sodelovanju.
Fotografija: arhiv Studio Zlata ptica

 

 

Kar že v sušcu zeleni, se rado posuši

E-pošta Natisni
Star vremenski pregovor pravi takole: »Če sušca živinče po travniku nori, mali ga traven (april) spet v hlev spodi«.
 
Staro slovensko ime sušec za mesec marec pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče začeti obdelovati. Ime sušec je v svojih rokopisih uporabljal že Primož Trubar, Jurij Dalmatin je uvedel ime brezen, med drugimi imeni (postnik, ebehtnik) pa se je nekaj časa za marec pojavljalo tudi ime brstnik.
 
Če tega nismo storili že jeseni, v marcu obrežemo trto, očistimo in precepimo sadno drevje ter posadimo mlado sadno drevje in grmičevje. Prej ko bo drevje v zemlji, bolje bo, opozarja Slovenska stoletna pratika. Marca, ko je že dovolj toplo, je tudi čas za predspomladansko škropljenje proti škodljivcem, pri čemer moramo paziti, da pred škropljenjem iz brstov že kuka konica lističa.
 
Ko se zemlja otopli, začnemo s prekopavanjem gredic. Presadimo drobnjak, hren in druge večletne rastline, v toplo gredo posejemo mesečno redkvico, glavnato solato in berivko, peteršilj, korenček, zeleno, zelje, ohrovt, papriko in paradižnik, v toplejših krajih pa na prosto grah, črni koren, pastinak in špinačo, vendar gredice prekrijemo z vrtno tkanino. Proti koncu meseca sejemo čebulček, česen in krompir.
V zabojčke na okenske police sejemo enoletnice in čebulnice, ki jih bomo pozneje presadili v vrt, čas je tudi, da presadimo sobne lončnice. Ko sneg skopni, pograbimo in zrahljamo vrtno trato.
 

22. marec – svetovni dan voda

E-pošta Natisni
Generalna skupščina Združenih narodov je 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Na ta dan vsako leto več pozornosti namenimo vodi kot temelju življenja na zemlji. »Voda in varnost preskrbe s hrano« je geslo letošnjega dneva vode, s katerim želi Generalna skupščina Združenih narodov poudariti ustrezne ukrepe za varčevanje z vodo na vseh stopnjah dobavne verige, od proizvajalca do potrošnika.
 

Tek na smučeh – drsalna tehnika

E-pošta Natisni
Drsalna tehnika teka na smučeh se je razvila šele v zadnjih 30 letih s širše in bolj urejenimi tekaškimi progami. Za razliko od klasične tehnike je hitrejša in zahteva dobro ravnotežje. Ker pa nam smuči zanjo ni treba mazati z mažami, kot jih moramo pri klasični tehniki s smučmi »classic«, pa je ta tehnika pogosto bolj priljubljena. V mesecih, ko snega ni, pa lahko tako klasično kot drsalno tehniko vadite na tekaških rolkah, ki so najboljši približek tekaškim smučem.
 
Fotografija: Biatlonec Vasja Rupnik na tekmi
 
Več ...
 

Študenti agrarne ekonomike ustanovili društvo

E-pošta Natisni
Študenti generacije 2010/2011 podiplomskega magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so ustanovili Društvo prijateljev agrarne ekonomike (DPAE). Društvo je nastalo z namenom povezovati sedanje in prejšnje študente študijskih programov Management v agroživilstvu in razvoj podeželja na dodiplomski stopnji dislocirane enote v Rakičanu ter podiplomskega magistrskega in doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika, ki jih vodi Katedra za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja. Več o društvu, članstvu in aktualnih dogodkih društva si lahko preberete na uradni spletni strani društva DPAE http://dpagrekon.wordpress.com/.
 
Fotografija: Predsednik in zakoniti zastopnik Silvo Pozderec (drugi z desne v srednji vrsti) in tajnik Jožef Vinčec (drugi z leve v srednji vrsti) v družbi članov DPAE in dveh rednih profesorjev, dr. Črtomira Rozmana in dr. Jerneja Turka (zgornja vrsta, skrajno desno).
 
Besedilo in fotografija: Silvo Pozderec, predsednik DPAE
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Reklamni letak Ljudske posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, izdan 1. 1. 1913. Posojilnica je tega leta nudila 4,5-odstotne obresti za hranilne vloge. V stavbi, ki je bila leta 1908 zgrajena po načrtih arhitekta Josipa Vancaša, je sedaj sedež Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., in Kapitalske zadruge, zadruge za pospeševanje gospodarskih koristi članov, z.b.o. Enak motiv je bil pred letom 2011 uporabljen pri izdaji razglednice, vendar brez robnega besedila.
Stanislav Čičerov
 

BEŠKOVNIKOVA DOMAČIJA, Hudinja, Vitanje (južno Pohorje)

E-pošta Natisni
Življenje na južnem delu Pohorja na nadmorski višini 850 metrov in odnos do hrane v prvi polovici 20. stoletja nam predstavlja Beškovnikova domačija. Domačijo sestavljajo hiša, gospodarska poslopja ter za javnost odprti preužitkarska hiša in kašča iz začetka 19. stoletja. Predmeti v kašči predstavljajo pridelavo, spravilo in hrambo hrane na domačiji. Obnovljena preužitkarska hiša pa priča o bivanjski kulturi na tem delu Pohorja ter o socialni strukturi na velikih domačijah in sobivanju več generacij. Del domačije je v upravljanje pridobilo Kulturno-turistično društvo Sveti Vid, ki je v sodelovanju z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in lastniki domačije obnovilo kaščo in preužitkarsko hišo ter ohranilo zbirko predmetov, ki v veliki večini izvirajo z domačije. V sklopu interpretacije načina življenja na tem delu Pohorja pa društvo predstavi tudi branje mravljinčjih jajc, ki je v preteklosti predstavljalo pomemben vir zaslužka na tem prostoru.
 
Za ogled zbirke se dogovorite na tel.: 031/629 194 (Viktor Kotnik).
Več informacij na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ali http://mitakota.com/ktd-sveti-vid//.
Za SED pripravila: Janja Sivec
 
Fotografija: Eden od prostorov na Beškovnikovi domačiji (Tanja Gobec)
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij