30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

ZBRANI ZBIRATELJI Z VSEGA SVETA

E-pošta Natisni
Sejem Collecta, ki se je odvijal od 23. do 25. marca 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je mednarodni sejem zbirateljstva, na katerem se je predstavilo več kot 130 zbiralcev in trgovcev iz 18 držav. Le-ti hranijo in prodajajo zbirke s področij filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitet, gramofonskih plošč in zgoščenk, stripov ter različne druge zbirke. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za spominske in zbirateljske kovance, ki jih Republika Slovenija vsako leto izda ob različnih priložnostih in ki so od leta 2008 v prodaji izključno v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije, v času sejma pa so bili na voljo tudi na razstavnem prostoru Deželne banke Slovenije. Na sejmu je bila na ogled tudi največja razstava družabnih iger »Saj ni res, pa je!«, izpeljana je bila dražba starih knjig in tiskov, organizirana pa so bila tudi številna predavanja na temo zbirateljstva. S. V.
Fotografija arhiv DBS
 

ZASEBNI MUZEJ TONIJA ŠTRIGLA

E-pošta Natisni
Zbiratelj Toni Štrigel iz Selovca na meji treh občin na Koroškem se od leta 2002 skupaj z družino ukvarja z zbiranjem raznih predmetov. Zbira zastave občin Republike Slovenije, Evropske unije in sveta ter vojaške, policijske, gasilske, rudarske, godbeniške in druge uniforme.
 
Do sedaj je zbral že okoli 300 različnih uniform in drugih eksponatov, ki jih je dobil od policije in vojske. V zbirki so tudi uniforme vojakov in žandarjev iz obdobja stare Avstrije in uniforma iz slovenske vojaške misije v Afganistanu. Njegova zbirka predmetov, ki šteje več kot 10.000 artiklov, je postala tako obsežna, da si je muzej uredil kar doma. Ima pa tudi domačo apoteko, riše na steklo, gravira v les in kovino, zbira družinske pratike in stare knjige, Titove slike in kipe, fotografira koroške kapele in znamenja, embleme in medalje. Njegove zbirke si lahko ogledate v zasebnem muzeju v Selovcu ali ga pokličete na 02/884 36 38. B. J.
 
Foto: arhiv Toni Štrigel
 

NEKOČ JE BILO …

E-pošta Natisni
Na razglednici, poslani 29. avgusta 1963 iz Stare Fužine, lahko vidimo nič hudega sluteče cike, ki se mirno pasejo na Uskovnici. Leta 1964 jih je namreč tedanja stroka na simpoziju v Kranju ocenila kot govedo, ki z ekonomskega vidika ni ustrezno, in jih s tem obsodila na propad. Vendar pa se je cika dvignila kot ptič feniks iz pepela; na drugi državni razstavi cikastega goveda v okviru kmetijskega sejma v Komendi 1. aprila 2012 je kot avtohtona slovenska vrsta goveda zopet blestela v polnem sijaju.
Stanislav Čičerov
 

PODOBA SV. ANTONA SKOZI ČAS, Sv. Anton na Pohorju

E-pošta Natisni
Stalna razstava o zgodovini kraja stoji v mežnariji, ki je tesno povezana s preteklostjo vasi. Panoje s pisnim in slikovnim gradivom dopolnjujejo originalni predmeti v vitrinah in predmeti, ambientalno postavljeni v prostor, ki rekonstruirajo šolsko učilnico iz prve polovice dvajsetih let prejšnjega stoletja na Antonu (učbeniki, Cicibani, šolska tabla, šolske klopi, nalivniki …). V stari mežnariji so imeli pouk prvič leta 1935 ter po drugi svetovni vojni do leta 1958. Na panojih je zgoščen pregled duhovnikov, ki so zaznamovali življenje v kraju. Tudi sedež antonske občine v Avstro-Ogrski je bil najprej v mežnariji. V mežnariji pa lahko med drugim vidite tudi delavsko knjižico, ki jo je izdala še občina Sv. Anton, stare dokumente župnijskega urada, povojno knjižico z boni ali pikami za obleko …
 
Ogled razstave oziroma zbirke je mogoč po predhodni najavi: Branko Kanop, 031 244 441.
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
 
Fotografija: Del razstavljenih predmetov – učilnica (IZI FOTO)
 

OTVORITEV SEZONE NORDIJSKE HOJE PO SLADKI POTI

E-pošta Natisni
Veliko pohodnih poti in poti za nordijsko hojo v Pomurju je označenih v naravi, veliko poti je primernih za kolesarjenje. Sladka pot je ena od njih, dolga je osem kilometrov, obiščete pa lahko medičarstvo, mlin in sirarno. Začne se v Ratkovcih na Goričkem, le 15 km stran od regijskega turističnega centra Moravskih Toplic. Konec marca nas je obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki nordijsko hojo izvaja kot obliko rekreacije že dobra štiri leta. Več na www.sladka-pot.si in na www.czr.si. Besedilo in fotografija Silva Nemeš
 

VELIKONOČNEGA ŽEGNA NI BREZ PIRHOV

E-pošta Natisni
Po cvetni nedelji, ko so po starem krščanskem običaju ljudje v cerkvah blagoslavljali iz lesa, zelenja in okraskov povezano šibje, ki mu v Prekmurju pravijo pušelj, na Štajerskem butara ali pušeljc, na Gorenjskem beganica in na Koroškem prajtelj, se je začel veliki teden, ki se konča z velikim petkom in za njim najslovesnejšim krščanskim praznikom leta, velikonočno nedeljo.
Na Slovenskem so bili v velikem tednu značilni razni običaji, ponekod so regljali in razbijali, drugod (na škofjeloškem) pripravljali procesije in gledališko uprizarjali dogodke ob Kristusovi smrti. Še danes pa se je malone povsod ohranila navada pokanja z možnarji, ki izhaja še iz predkrščanskih časov in sporoča, kako so ljudje skušali s truščem pregnati zle sile narave. Na velikonočno nedeljo so mize ponavadi obložene s prazničnimi jedmi, ob katerih ne sme manjkati žegen, ki ga sestavljajo potica, gnjat, hren in pirhi. Potica predstavlja Kristusovo krono, rdeči pirhi spominjajo na kaplje krvi in Jezusove rane, hren simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, šunka pa Jezusovo telo.
Prvotno so bila velikonočna jajca obarvana le rdeče, danes pa po različnih slovenskih pokrajinah poznamo zelo različne običaje pri barvanju in krašenju velikonočnih jajc. V Prekmurju izdelujejo remenice ali remenke, poslikane z geometričnimi in stiliziranimi liki, na Primorskem in Gorenjskem pa pri pirhih uporabljajo predvsem naturalistično poslikavo, ki jo dobijo tako, da jajce, obloženo z listi in cvetovi, kuhajo v čebulnem perju. Prav posebno mesto v naši kulturi imajo belokranjske pisanke ali pisanice, ki spadajo med najlepša velikonočna jajca v Evropi. To so črni pirhi z belimi in rdečimi vzorci, navezani na vrvice.
Ustvarjalna in za novotarije zagreta gospa Doroteja Lekše iz Šoštanja pa si je že pred mnogimi leti omislila posebno tehniko okraševanja votlih velikonočnih jajc, ki je sestavljena iz luknjanja krhke jajčne lupine, barvanja in na koncu še poslikavanja pirhov. Ker je to zelo natančno, počasno in več ur trajajoče filigransko delo, gospa Lekše vsako leto napravi le kakih deset pirhov, koliko jih ima v svoji zbirki, pa niti sama ne ve natančno. Najbolj pa je vesela, da je radost izdelovanja velikonočnih pirhov uspela prenesti tudi na vnuka Žaka.
D. S.
 
Pirhi Doroteje Lekše so pravo filigransko delo. Foto: J. Lekše
Vsem bralcem in bralkam voščimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
 

BARVANJE PIRHOV

E-pošta Natisni
Pirhov ali pisanic je več vrst, nekateri imajo radi živahne barve in nalepke, drugi tradicionalno slovensko metodo barvanja jajc z voskom, spet tretji prisegajo na naravna barvila. Najpogosteje uporabljeni naravni materiali so: čebulni olupki, rdeča pesa, rdeče zelje, rdeči koren, špinača, rdeča paprika, začimba kurkuma, žafranika, šipkov čaj, zeleni čaj, kava, borovnice, vino in drugi. Intenzivnost obarvanih pirhov je predvsem odvisna od časa namakanja v barvilu in koliko rastlin smo porabili za njegovo pripravo. Ko so pirhi pobarvani in ohlajeni, jih na tanko premažemo s kosom slanine, da se lepo svetijo.
Naravni materiali, ki obarvajo jajca v različne barve:
Rumena barva: cvetovi kamilice, cvetovi bezga, list breze, trava, list hrena, preslica, kurkuma in rdeči koren, cvetovi regrata, listi in lubje jablane.
Oranžna barva: prah rdeče paprike, čebulne lupine.
Rdeča barva: sok rdeče pese, sok maline, sok borovnic, sok robide, rdeč radič, lupine rdeče čebule.
Rjava barva: lupine rjave čebule, list in mesnate lupine oreha, list hmelja, lubje drevesa slive, listi in lubje hrasta, kava.
Zelena barva: list koprive, list bezga, špinača, zelena solata.
Modra barva: sok bezgovih jagod, rdeče in črno grozdje, rdeče zelje, borovnice. A. J.
 

NEKOČ JE BILO …

E-pošta Natisni
Voščilo, zapisano na tej simpatični velikonočni razglednici, poslani 5. aprila 1912, velja tudi za vas, drage bralke in bralci S PODEŽELJA.SI.
 
Stanislav Čičerov
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij