BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

Jaslice

E-pošta Natisni

 

Jaslice so miniaturni prikaz Jezusovega rojstva v Betlehemu. Na Slovenskem so prve jaslice izpričane leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz cerkva so se širile med mestne družine, v 19. stoletju pa so se uveljavile tudi na podeželju. Jaslice so bile pred božičnim drevesom osrednji božični okras. Postavljali so jih v bogkov kot ali skupaj z božičnim drevesom. Izdelali so jih zadnji teden v adventu. V Porabju so v tem času hodili in prepevali »betlehemštje«, trije božični koledniki. Eden med njimi je imel okrog vratu obešene jaslice. Ko so domačim pokazali jaslice, so prosili denar »za bosega Jezusa, da mu kupijo čevlje«.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota hranijo en primer jaslic s papirnatimi figurami. Prizorišče je postavljeno v leseno škatlo, ki je s sprednje strani zastekljeno. Jaslice so se obesile na steno. Papirnate figurice so kupljene, okviri in leseni deli pa so verjetno izdelani doma. Najverjetneje so jih uporabljali v prvi polovici 20. stoletja.
 
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
 
Podnapisi k fotografiji: Jaslice v zastekljeni škatli. Hrani: Pomurski muzej Murska
Sobota. Foto: Tomislav Vrečič                       
 

Domače. Najboljše!

E-pošta Natisni
Slogan Kmetijske zadruge Krka »Domače. Najboljše!« predstavlja več kot 80 let dolgo sodelovanje s kmeti z Dolenjske in Bele krajine. Hrana, ki jo s pridnimi rokami pridelajo na tradicionalen način, je znanega porekla, saj izvira iz domačega okolja in ne prepotuje dolgih kilometrov do naših trgovin. Rečemo lahko, da pride res z njive do mize.
»Posebej ponosni smo na predelavo in prodajo mesa pod lastno blagovno znamko »Dobrote s kmetije«. Predelava poteka v sodobnem obratu na Grabnu pri Novem mestu in na Majerju pri Črnomlju. Prisegamo na tradicionalen način p Shrani redelave mesa po preverjenih domačih recepturah. Mesnine tako zagotavljajo harmonijo prvovrstnega domačega okusa, kar dokazujejo tudi številne nagrade. Namenjene so zahtevnejšim potrošnikom, ki zahtevajo več kot le običajne industrijske izdelke,« pravi Janez Kužnik, direktor KZ Krka Novo mesto. Na trgovskih policah zadruge in na policah večjih trgovcev po vsej Sloveniji zadruga ponuja poleg mesnin pod blagovno znamko »Dobrote s kmetije« še domače sadje, zelenjavo, jabolčni sok in znano dolenjsko kapljico – cviček.
Fotografiji KZ Krka Novo mesto
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Boltar Marija, po domače Kuharjeva iz Stare Fužine, pri molži cike na planini Ovčariji. Bohinjska cika je avtohtona pasma govedi, ki je skoraj izumrla v drugi polovici 19. stoletja. Proces oplemenjevanja (sicer enobarvnega, rdečerjavega keltskega goveda) s pincgavsko pasmo ji je prinesel značilno belo liso. S cikasto pasmo se intenzivno ukvarja Društvo za ohranjanje cikastega goveda, ki je bilo ustanovljeno 17. oktobra 2010, da bi skrbelo za oživitev, ohranitev in obnavljanje cikastega goveda.
 
Stanislav Čičerov
Fotografija: D. Holynski, 1975, razglednico je založila Krajevna skupnost Stara Fužina
 

Zelena misija za okno Udobje E 92

E-pošta Natisni
Kmetijsko gozdarska zadruga M Sora in podjetje M Sora d.d. delujeta v krajih, kjer spoštujejo naravo, z njo in od nje živijo, dokazujeta, da je lahko les dobra osnova za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Glavni proizvod M Sore so visokokakovostna okna iz naravnih materialov. »Že vrsto let pospešeno vlagamo v razvoj novih rešitev za izboljšanje kvalitete naših oken. Pri oknih je ključna lastnost njihova prevodnost, oziroma bolje neprevodnost za toploto. Čim težje skozi okno potuje toplota, tem bolj je izolativno in pomaga pri zmanjšanju stroškov energije. V svetu je kar nekaj rešitev, kako zmanjšati toplotno prevodnost oken, vse rešitve pa uporabljajo kot pomoč umetne izolacijske materiale. Našemu razvoju pa je uspelo, da so z novo, do sedaj neuporabljeno konstrukcijo dosegli podobne lastnosti tudi z lesom. Skrivnost je v luknjičavi leseni oblogi oken, kjer smo zaprli zrak v posebne reže, ustvarili zračne mehurčke, ki upočasnijo prehod toplote in s tem izboljšali izolacijo. Seveda je bilo pri tem potrebno rešiti kar precej konstrukcijskih problemov.«, pravi direktor Aleš Dolenc in s ponosom doda, da so za okno UDOBJE E 92, v katerega je vgrajen tudi lastni patent, med vsemi izdelki na letošnjem sejmu DOM prejeli glavno nagrado Zelena misija iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. Novost so v zadnjim mesecih še izpopolnjevali in tako danes ponujajo že precej širok izbor izdelkov s to rešitvijo.
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Razglednica iz leta 1912 prikazuje drvarje iz vasi Kokoriči blizu Križevcev pri Ljutomeru. Zadaj v sredini stoji Franc Slavič (rojen leta 1864). Morda bo kdo od bralcev na tej razglednici, ki je v zbirki Milana Škrabca, prepoznal katerega od svojih prednikov.
 
Fotografija in besedilo: Stanislav Čičerov
 

Pohodniki najlepše doživijo Pomurje

E-pošta Natisni
Nordijska hoja je v zadnjem času zelo razširjena oblika vadbe na prostem. Ne samo, da smo na svežem zraku, za ukvarjanje z njo potrebujemo le dobro obutev in palice za nordijsko hojo, kar je tudi s finančnega vidika zelo pozitivno. Dodatno lepoto in čar lahko pohodnik doživi v celovitem dogodku v okviru turistične ponudbe. Pohodnik, ki na poti vidi nekaj kulturne dediščine, spozna naravne znamenitosti, okusi lokalno kulinariko in se še rekreira, bo zagotovo zadovoljen. Več o turistični ponudbi pohodništva in nordijske hoje na www.hiking-biking.net.
Besedilo mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
fotografija: Aleš Fevžar
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Narodni dom v Šentjakobu v Rožu, v katerem so bili prostori posojilnice, mlekarne in gostilne. Razglednica, odposlana 2. 5. 1908. Razglednica iz zbirke Milana Škrabca.
 

Izdelovanje papirnatega poročnega okrasja, Destrnik

E-pošta Natisni
Milena Fridl Zelenik izdeluje papirnate rože in poročno okrasje s posebnimi kovinskimi orodji – sekači. Spretnosti se je naučila od Antonije Zelenik, kovinske sekače pa je podedovala od šopkarice Marije Hedl (ok. 1899–1974). V prvi polovici 20. stoletja so naprsne šopke največ kupovali novomašniki za primicije (nove maše), prav tako pa so jih nosili svatje na porokah. Tehnika sekanja papirja je k nam prišla iz avstrijskega prostora. Rokodelka danes izdeluje papirnato okrasje iz krep papirja za bosmane, poročno povoskano okrasje (naprsni šopki, venčki), poročne trakove, okrasje za sakralne kipe, adventne venčke, naglavno okrasje za prvoobhajanke in birmanke, replike muzejskih naprsnih šopkov, svoje znanje in ideje pa poskuša prenesti tudi v sodobne izdelke. Milena nadaljuje tradicijo in veščino, pridobila je tudi certifikat izdelka domače obrti. Več informacij na tel. 02/753 30 41.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij