30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

Mlečna predelava na Goričkem

E-pošta Natisni
Prav zanimivo podjetno in lokalno razvojno usmerjeno idejo s predelavo mleka na Goričkem razvija kmečka sirarna Gorički raj, ki je v okviru evropskega projekta Krajina v harmoniji, čezmejnega programa Slovenija Madžarska 2007–2013, pridobila možnost najema opreme za pridelavo sira. Pri pridelavi sira nabavljajo predvsem lokalno kravje mleko, zelo intenzivno pa spodbujajo tudi rejce drobnice k pridelavi kozjega in ovčjega mleka, da bi pridelali čim več sira iz te surovine. Več na www.goricki-sir.si Besedilo in fotografija Silva Nemeš
 
Fotografija Ovčji sir iz kmečke sirarne Gorički raj z domačo marmelado, orehi in medom
 

Etnološka zbirka na kmetiji Lužnik, Sv. Primož na Pohorju

E-pošta Natisni
Z ispe, od tu in tam v zbirko starin je bistvo zbiranja družine Lužnik. »Neuporabne« predmete je družina načrtno začela zbirati leta 2007. Nekatere predmete so jim podarili prijatelji in znanci. V zbirki so razstavljena kmečka orodja, orodja obrtnikov in rokodelcev (kovaška, mizarska, tesarska), predmeti za gospodinjska opravila, posodje, pohištvo (bogato rezljan stol). Posebnost zbirke so trije zvezki iz prve polovice 20. stoletja, ki so bili najdeni na sosednji kmetiji Pri Petelinu. Zvezek iz leta 1933 je gospodinjska knjiga, v katerega je – verjetno gospodinja Cencka ali njeni predniki – vpisovala vse šihte, ki jih je opravila po drugih kmetijah. Takole piše: »29. aprila sem štihala in cikuro plela, 2. majnika sem v hmelji bla.« V zvezek pa so vpisani tudi odhodki oziroma seznam stvari, ki jih je gospodinja kupovala (meso, blago, čevlje, plačilo šivilji …).
 
Muzej si lahko ogledate po predhodni najavi: Mateja Klug, tel.: 041 213 066
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Mlekarska zadruga r. z. z. o. z. v Srednji vasi je začela delovati 10. oktobra 1926. Razglednica prikazuje svečanost ob njeni otvoritvi. Danes je v njeni nekdanji stavbi gasilski dom, pravi bohinjski ementaler pa se je v Bohinj vrnil 21. junija 2008, ko so ga zopet začeli zoriti v Bohinjski sirarni, d.o.o., v Srednji vasi.

Stanislav Čičerov

 

Kadar je na svečnico jug, je še daleč plug

E-pošta Natisni
Za mesec februar (svečan) pozna staro ljudsko izročilo še več vremenskih pregovorov, eden bolj znanih je tisti, da če je svečana (februarja) pretoplo, bomo za malega travna (aprila) za pečjo, in še oni, ki pravi: Matija (24. februar) led razbija, če ga ni, ga pa naredi.
 
Februarja se, če je vreme primerno, kmečka opravila zgostijo. Čas je pravi za obrezovanje trte in čiščenje sadovnjakov. V toplejših dneh lahko začnemo obrezovati sadno drevje, mu razredčimo pregosto krošnjo ter odstranimo suhe in bolne dele. Še prej pa pregledamo in si pripravimo orodje za obrezovanje. Nepogrešljive so vsekakor škarje, pozabiti pa ne smemo tudi na žago za debelejše veje in škarje z dolgo vrvico in palico za krošnjo višjih dreves.
 
V slabem vremenu ponovno pregledamo ozimnico, zlasti sadje, ter odstranimo vse, kar je gnilega. Sicer pa v toplo gredo že lahko posejemo paradižnik, papriko in kapusnice. Ob lepem vremenu grede zračimo, pri tem pa skrbno pazimo, da rastlin ne prizadene pozeba. Zgodnji fižol lahko vsadimo v toplo leho, še vedno je čas, da zgodnje zelje, kolerabo in ohrovt nasejemo v mrzlo gredico, ki jo z vejami, listjem in slamo dobro pokrijemo. Pri cvetači pazimo, da ne dobi preveč toplote. Če je zemlja dovolj ogreta, lahko na zavetno mesto pod vrtno tkanino (da rastlinice zaščitimo pred nizkimi temperaturami zraka) sejemo nekatere vrtnine: špinačo, pastinak, bob, črni koren, lahko pa poskusimo tudi z redkvico in zgodnjim grahom. Za zgodnejši pridelek lahko v februarju že nakaljujemo rani krompir. Damo ga v plitve zabojčke v prostor na svetlo mesto in na temperaturo 12–15 ºC. Tisti del gomolja, kjer je največ očesc, obrnemo navzgor.
 
Na polja vozimo gnoj, če je vreme ugodno, pognojene njive preorjemo. Setev navadno odložimo do marca. V cvetličnjaku sejemo ostrožnik, salvijo, nageljne in resedo. Sedaj je čas, da začnemo sejati počasi kalive rastline. Cvetne čebulice na prostem zračimo. Kolikor več svetlobe in sonca dobiva rastlina, tem obilneje jo zalivamo. Ob koncu meseca opravimo predspomladansko škropljenje proti boleznim in škodljivcem, seveda, če se je že nekoliko otoplilo. D. S.
 

Tek na smučeh - klasična tehnika

E-pošta Natisni
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športnorekreativnih dejavnosti pozimi. Ta športna disciplina je dosegljiva vsem, ki so željni vadbe v naravi, razvedrila, sprostitve in družabnosti. Pri teku na smučeh sta poznani dve osnovni tehniki – klasična in drsalna. Tokrat vam prestavljamo osnovne korake in opremo za klasično tehniko teka na smučeh.
 
Klasična tehnika teka na smučeh: je podobna hoji in jo izvajamo v smučinah na urejenih tekaških poteh. Pri klasični tehniki najpogosteje uporabljamo dvotaktni diagonalni korak, ki se uporablja za tek v vzpon. Korak je poimenovan po načinu gibanja. Dvotaktni zato, ker se ciklus gibanja zaključi v dveh taktih, diagonalni pa zato, ker se z nogami odrinemo diagonalno naprej in ker sta v fazi drsenja roki in nogi v nasprotni diagonali. Za ravnino, rahel spust ali vzpon, ko je hitrost za dvotaktni diagonalni korak prevelika, uporabljamo korak s soročnim odrivom s palicami. Pri tem načinu se tekač sočasno odriva tako z rokami kot izmenično z nogami. Pogosto pa uporabljamo tudi soročni odriv, ko se odrivamo z rokami brez uporabe nog.
Oprema za klasično tehniko teka na smučeh: za klasični način teka uporabljamo tekaške smuči, ki so 20 do 25 cm daljše od naše telesne višine. Za začetnike so primerne tekaške smuči, ki imajo v srednjem delu drsno oblogo narebreno z »ribjimi luskami«. Za malo boljše tekače – ljubitelje klasične tehnike in tiste z znanjem mazanja smuči priporočamo smuči, ki jih proizvajalci označujejo »classic«. Za tek v klasični tehniki izberemo dolžino palic tako, da jih v trgovini prislonimo vzporedno k zravnanemu telesu (obuti smo v čevlje). Prava dolžina palic naj bi segala nekaj centimetrov pod višino naših ramen. Formula pri izbiri palic je naša višina krat 0,85. Pri tej tehniki uporabljamo nizke ali polvisoke čevlje, ki objamejo tudi skočni sklep.
Tako za klasično kot drsalno tehniko teka na smučeh lahko izbirate med številnimi urejenimi progami na Pokljuki, Rogli, Planici, Ratečah, Kranjski Gori in Vojskem in drugje. Navsezadnje pa si progo lahko vsak naredi tudi sam, če je le snega dovolj.  B. J.
 

Lan – pridelava in predelava

E-pošta Natisni
Janez Skubic je v želji, da bi obudil tisočletno tradicijo domačega kraja, začel pridelovati in predelovati lan. Prihaja namreč iz vasi, ki ima ime po lanu, iz vasi Lanišče v občini Škofljica, ki se je včasih imenovala Harland. Leta 2008 so vaščani praznovali 780-letnico prve pisne omembe kraja Lanišče. V ta namen je bil posejan lan.
 
Prvo laneno seme in nasvete glede pridelave lanu so Laniščani dobil na domačiji Raztresen v Beli krajini. Janez je po vzoru sosedov dal narediti trlico, sam je izrisal in naredil manjšo tolkačo. Kar nekaj truda je moral vložiti, da je našel star kolovrat, še težje je bilo najti mojstra za izdelavo ročnih namiznih statev. Pri Skubičevih pridelajo laneno seme na naraven način, brez kemikalij, delo v celoti opravijo ročno. Iz lanenih vlaken izdelujejo ročno tkano laneno platno. Na raznih prireditvah z veseljem predstavijo pridelavo lanu ter postopke in pripomočke za izdelavo platna. Sodelujejo tudi s turističnim društvom Fran Govekar z Iga na koliščarskih dnevih.
Besedilo in fotografiji Janez Skubic
 

Čevljarska zbirka, Turnišče

E-pošta Natisni
Čevljarska obrt v Turnišču je bila znana že v 16. stoletju. Leta 1922 je v kraju delovalo okrog 80 samostojnih mojstrov. Na podlagi čevljarske tradicije se je po drugi svetovni vojni razvila čevljarska industrija (Obrat Turnišče, pozneje Planika Kranj).
Leta 1979 je bila postavljena čevljarska delavnica v na novo sezidani stavbi. Zbirka vsebuje 381 evidentiranih predmetov. Zanje so poskrbeli učenci pod vodstvom Silve Mesarič. V kraju ohranjajo tudi tradicijo letnega srečanja članov čevljarskega cehana janoševo (27. december). Prostor je poln čevljarskega orodja, risb in končnih izdelkov. Nenavadna je kačja slina – žganje, ki so ga čevljarji pili med delom (»pili smo ko šujstri«) ali obrabljena kolesarska veriga, na kateri visi petrolejka in dokazuje njihovo iznajdljivost. Da je v delavnici delalo več ljudi, poleg mojstra še vajenci in pomočniki, priča osemoglata delovna miza, za katero so vsi sedeli.
Muzej si lahko ogledate po predhodni najavi: TD Turnišče, tel.: 02/572 10 60.
Za SED pripravila: Jelka Pšajd

Čevljarska zbirka v Turnišču. Fotografija: Katja Jaušovec, 2011.

 

Srčna pot za nordijsko hojo v Moravskih toplicah

E-pošta Natisni
Skupina Panvita je ob 90-letnici delovanja, začela z darilom lokalni skupnosti – otvoritvijo Panvitine srčne poti. Urejena pot za nordijsko hojo v Moravskih Toplicah je rezultat sodelovanja med Skupino Panvita in Društvom za zdravje srca in ožilja Pomurje ter podporniki projekta: Občino Moravske Toplice, Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Turistično-informativnim centrom Moravske Toplice in Termami Vivat. Ambasadorja poti sta športnica Marika Kardinar in igralec Gorazd Žilavec. Na Panvitini srčni poti bo vsak torek ob 16. uri potekala vodena vadba v organizaciji strokovnjakov Centra za nordijsko hojo Murska Sobota.
Silva Nemeš
Fotografija arhiv CZR
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij