30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razvilo v drugi polovici 19. stoletja, prve sadike savinjskega goldinga pa so posadili leta 1886. Hmeljarna, zadruga, z.o.z., ki je skrbela za prodajo hmelja, je bila ustanovljena leta 1902. Na razglednici iz zbirke Milana Škrabca, poslani leta 1901 iz Polzele (Heilenstein) v Dolni Kralovice na Češkem, je mogoče videti skladiščenje bal s hmeljem pri trgovcu Juliusu Schiganu. Stanislav Čičerov
 

Izdelovalka papirnatih rož, Iluška Doncsecz, Števanovci (Porabje)

E-pošta Natisni

Iluška Doncsecz se je izdelovanja papirnatih rož naučila doma, izdelovala jih je tudi njena mati. V preteklosti ni bilo denarja, da bi kupili žive rože. Papirnate rože so uporabljali in izdelovali ob smrti, za dan mrtvih, ob birmah in borovem gostüvanju. Za slednje so se ženske zbirale že en mesec prej in izdelovale papirnato okrasje.

Iluška izdeluje različne rože: trombete, šküfke, margarete, trnjove rože, mešnice, oleandre. Izdelovanje rož je zamudno delo: »Če vse bolj počasi delaš, lepšo rožo narediš.« Danes na pokopališču v Porabju ni več papirnatih rož, zagotovo pa papirnate rože krasijo like borovega gostüvanja.

 
 
Iluška pri izdelovanju šküfke. Števanovci, julij 2011.
Foto: Jelka Pšajd
Več ...
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Premog je bil pri nas zelo pomemben vir energije. Velika naložba v Šoštanju dokazuje, da bo tako še nekaj časa. V Sloveniji je bilo nekoč precej rudnikov rjavega premoga in lignita, na razglednici iz zbirke Milana Škrabca pa je mogoče videti rudarje in naprave nad Grofovim jaškom v Zagorju.
 
Okoli leta 1910 jo je založil fotograf Rožun iz Litije.
 
Stanislav Čičerov
 
 

 

 

V prosincu toplota, v svečanu mrzlota

E-pošta Natisni
To je le eden od starih vremenskih pregovorov, ki veljajo za mesec januar, številni pa napovedujejo tudi vpliv januarskega vremena na dobro letino. Kot, denimo, tisti, ki po Slovenski stoletni pratiki pravi, da »če Vincenca (22. januarja) sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči« ali oni, ki optimistično ugotavlja »če svetega Pavla (25. januarja) jasno nebo, dobra bo let'na, že stari pojo«.
 
Ne glede na takšne in drugačne obete pa vreme zagotovo kroji obseg kmečkih opravil v januarju. Če snega in hujšega mraza ni in je zima v januarju mila, lahko kmetovalci lepo vreme izkoristijo za čiščenje sadovnjakov pečkatega drevja ter za odstranjevanje starih in bolnih vej v nasadih ribeza. V vinograde lahko navozijo gnoj in kompost, po travnikih razkopljejo krtine in tla pognojijo. Mlademu drevju lahko oblikujejo krono.
 
Če je januarsko vreme slabo, mrzlo in je snega veliko, mora kmečko delo zunaj hiše še malo počakati. Predvsem ko zapade južni sneg, pa je treba najbolj izpostavljene veje na sadnem drevju otresti ali podpreti, da se pod težo snega ne polomijo. Zimska zelenjava, kot so ohrovt, zelje, koleraba, korenje in peteršiljeve korenine, bo pod snegom lepo prezimila.
 
V slabših vremenskih razmerah pa je za kmečke roke veliko dela v kleteh, kjer ležijo spravljeni pridelki, od jabolk in drugega sadja do krompirja, korenja ter drugih poljščin in vrtnin. Uskladiščene pridelke je namreč treba prebrati in dobro pregledati. Tiste plodove in sadeže, ki gnijejo, je namreč treba izločiti in zavreči, da se tudi zdravi pridelki ne pokvarijo. Gnila jabolka bodo prav radi pozobali kosi.
 
Skrbni kmetovalci izkoristijo januar tudi za to, da pregledajo svoje orodje, se lotijo popravil ali se odločijo za nakup česa novega, če je staro dotrajano. Posebej pozorni so do orodja za obrezovanje, ki ga bodo ob primernem vremenu začeli uporabljati že februarja.
Čebelarji pustijo v januarju svoje čebele čisto pri miru. D. S.
 

Zadruge – družbeno odgovorna podjetja

E-pošta Natisni
V okviru prenovljene strategije EU za družbeno odgovorna podjetja so zadruge podjetja, za katera sta značilna lastništvo in struktura upravljanja, ki sta še posebej ugodna za odgovorne poslovne odnose in ravnanja. B. J.
 

Zanimive inovacije iz Pomurja

E-pošta Natisni
Čedalje več ljudi posega po okolju prijaznih in zdravih oblikah prevoza, kot sta kolesarjenje in peš hoja, saj na kratkih razdaljah predstavljajo alternativo prevozu z avtomobilom. Da se trend kolesarjenja povečuje, gre veliko zahval tudi mnogim mladim inovatorjem, med katerimi je 19-letni dijak David Novak, ki se že šest let ukvarja s predelavo starejših in dotrajanih koles ter tudi z izdelavo novih koles po lastnih načrtih. Rečemo lahko, da povezujemo to, kar je dobro za »ljudi, podeželje in okolje«. Pripravila Silva Nemeš
Fotografija: Arhiv CZR, www.czr.si
 

Jaslice, tradicija številnih družin

E-pošta Natisni
Za nami so božično-novoletni prazniki in prejeli smo zanimiva pisma bralcev, ki pripovedujejo o pomenu in dolgoletni tradiciji postavljanja jaslic v slovenskih domovih. Tako vam tokrat predstavljamo papirnate jaslice, ki so jih leta 1936 prinesli k hiši Maje Pečjak iz Mirne Peči.
 
Vsako leto jih tako že 75 let vsak božič na ogled postavi stara mama Marija Žakelj Kozoglav. Stari oče Anton se z veseljem in ganjen ob jaslicah spominja svojih otroških dni, ko je jaslice pod smreko postavljala že njegova mama. Družina Maje Pečjak jaslice skrbno hrani in pazi, saj so dragocen spomin preteklosti.
Fotografija PICZ127 arhiv Maja Pečjak
 
Vrt Ivanke Mirtič iz Jame pri Dvoru pri Žužemberku vsako leto krasi pred hišo pravi mali Betlehem, kjer se gospa Iva, kot ji pravijo domačini, potrudi in postavi občudovanja vredne jaslice.
Fotografija arhiv Maja Pečjak
 

Lončar Štefan Zelko, Lemerje

E-pošta Natisni
Štefan Zelko se je lončarjenja naučil od svojega očeta lončarja (lončarja sta bila tudi njegov ded in praded). Glino si nakoplje v lokalnem nahajališču in jo sam doma obdela za nadaljnjo uporabo. Različno posodje izdeluje na lončarskem nožnem vretenu (šajbi). Pomembno pri celotnem procesu lončarjenja je, da dobro namestiš kepo gline na vreteno, iz katere potem oblikuješ z rokami željen izdelek. Svoje izdelke (različne lonce, modele za peko, vrče, vaze, lončke …) navadno enkrat glazira. Eden izmed manjših izdelkov – in zato nič manj zahtevnih – je piščalka v obliki ptiča, ki žvižga. In ko poskuša, če ptič dobro füčka, si želi, »naj ima ptič glas in naj spusti dušo«.
eč informacij na tel. 02 545 13 19.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila Jelka Pšajd
 
Podnapisi k fotografiji:
Štefan Zelko pri izdelavi piščalke v svoji delavnici v Lemerju. Fotografija Jelka Pšajd

 

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij