30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Ljubljanski velesejem, ustanova za prirejanje sejmov in razstav, je prvo razstavo o gospodarskih uspehih v tedanji državi organiziral leta 1921, v dvajsetih letih delovanja pa je na sejmu razstavljalo kar 12.000 razstavljavcev, od tega 3.000 tujih. Na razglednici iz zbirke Zmaga Tančiča je mogoče videti razstavni prostor firme Združene mlekarne d.d. v Ljubljani. Stanislav Čičerov
Fotografija: Foto Uršič, Ljubljana
 
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
»Naš'ga sira si kupite, da si telo okrepite!« je bil slogan Sirarske zadruge Stara Fužina. Njena stavba je bila zgrajena leta 1883, delovala je do leta 1967, sedaj pa je v njenih nekdanjih prostorih Planšarski muzej, ki deluje v sklopu Gorenjskega muzeja iz Kranja. Tretji z desne v prvi vrsti (z vedrom v roki) je Jože Sodja, njen dolgoletni poslovodja. Foto: Janez Cvetek, p. d. Suheljnov – okoli leta 1930.
Fotografija in besedilo: Stanislav Čičerov
 

Muzej na prostem

E-pošta Natisni

MUZEJ NA PROSTEM, Josipdol, Občina Ribnica na Pohorju

Josipdol so skozi zgodovino od konca 18. stoletja zaznamovale tri pomembne gospodarske panoge: glažutarstvo, pruharstvo in z njima povezano gozdarstvo. Zadnja josipdolska steklarna je prenehala z delom leta 1909, proizvodnjo steklenih izdelkov je nadomestil pohorski kamen granit, pozneje tonalit. Danes od josipdolskih kamnolomov deluje podjetje Pruhar, d.o.o.
Mojstrsko obdelovanje stekla, kamna in lesa si lahko ogledate v »muzeju na prostem«, kjer organiziranim skupinam po naročilu prikažejo tudi oglarjenje, cepljenje kamna, polaganje granitnih kock, spravilo lesa … Vredni ogleda so muzejska hiša s prikazom bivalne kulture in posameznega steklenega in keramičnega posodja, vodna riža, stroj za cepljenje kock, rekonstrukcija steklarske peči in stalna muzejska zbirka o josipdolskem kamnolomu in življenju, povezanem z njim (ki jo je strokovno postavil Koroški pokrajinski muzej) in nove najdbe steklenih izdelkov in delcev. Za ogled zbirke skrbi in jo promovira Kulturno, etnološko in turistično društvo Josipdol.
 

Ljubitelji vin kleti Krško imajo svoj klub

E-pošta Natisni

 

Da bi povezali ljubitelje vin, so v Vinski kleti Krško ustanovili Klub ljubiteljev Vinske kleti Krško, ki so ga prvič predstavili na martinovanju 11. novembra letos. Janez Živič, direktor KZ Krško, z.o.o., je ob ustanovitvi Kluba ljubiteljev Vinske kleti Krško dejal: »Posebnost kluba je, da ponuja svojim članom ugodnosti pri nakupu vina, ekskluziven dostop do vin izbranih leg, sort in letnikov ter tudi priložnosti za druženje ob vrhunskih vinih in izbrani kulinariki.« Vinska klet Krško je za svoja vina prejela številne prestižne nagrade, med vidnejšimi zlato medaljo za predikat Sauvignon suhi jagodni izbor 2009 na sejmu AGRA. Slednji je dobil tudi najvišjo oceno med vsemi vini, ki so sodelovala na ocenjevanju 14. Slovenskega festivala vin v Ljubljani, in srebrno medaljo na svetovnem ocenjevanju vin Decanter.
 
Besedilo in fotografija: KZ Krško, z.o.o.
Slika: Martinovanje pri Vinski kleti Krško, 11. november 2011
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni

 

Pred koncem devetnajstega in daleč v dvajseto stoletje so bile voščilnice neizogibne praznične spremljevalke. Na tej, ki si jo lahko ogledate, je napisano »Ti želim vesele praznike svetih trejh kraljev R. Š.« Poslana je bila pred koncem božičnih praznikov (2. 1. 1901) iz Vidma (Štajerska) v Marxloch (Porenje, Nemčija).
Fotografija in besedilo: Stanislav Čičerov
 

Jaslice

E-pošta Natisni

 

Jaslice so miniaturni prikaz Jezusovega rojstva v Betlehemu. Na Slovenskem so prve jaslice izpričane leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz cerkva so se širile med mestne družine, v 19. stoletju pa so se uveljavile tudi na podeželju. Jaslice so bile pred božičnim drevesom osrednji božični okras. Postavljali so jih v bogkov kot ali skupaj z božičnim drevesom. Izdelali so jih zadnji teden v adventu. V Porabju so v tem času hodili in prepevali »betlehemštje«, trije božični koledniki. Eden med njimi je imel okrog vratu obešene jaslice. Ko so domačim pokazali jaslice, so prosili denar »za bosega Jezusa, da mu kupijo čevlje«.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota hranijo en primer jaslic s papirnatimi figurami. Prizorišče je postavljeno v leseno škatlo, ki je s sprednje strani zastekljeno. Jaslice so se obesile na steno. Papirnate figurice so kupljene, okviri in leseni deli pa so verjetno izdelani doma. Najverjetneje so jih uporabljali v prvi polovici 20. stoletja.
 
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
 
Podnapisi k fotografiji: Jaslice v zastekljeni škatli. Hrani: Pomurski muzej Murska
Sobota. Foto: Tomislav Vrečič                       
 

Domače. Najboljše!

E-pošta Natisni
Slogan Kmetijske zadruge Krka »Domače. Najboljše!« predstavlja več kot 80 let dolgo sodelovanje s kmeti z Dolenjske in Bele krajine. Hrana, ki jo s pridnimi rokami pridelajo na tradicionalen način, je znanega porekla, saj izvira iz domačega okolja in ne prepotuje dolgih kilometrov do naših trgovin. Rečemo lahko, da pride res z njive do mize.
»Posebej ponosni smo na predelavo in prodajo mesa pod lastno blagovno znamko »Dobrote s kmetije«. Predelava poteka v sodobnem obratu na Grabnu pri Novem mestu in na Majerju pri Črnomlju. Prisegamo na tradicionalen način p Shrani redelave mesa po preverjenih domačih recepturah. Mesnine tako zagotavljajo harmonijo prvovrstnega domačega okusa, kar dokazujejo tudi številne nagrade. Namenjene so zahtevnejšim potrošnikom, ki zahtevajo več kot le običajne industrijske izdelke,« pravi Janez Kužnik, direktor KZ Krka Novo mesto. Na trgovskih policah zadruge in na policah večjih trgovcev po vsej Sloveniji zadruga ponuja poleg mesnin pod blagovno znamko »Dobrote s kmetije« še domače sadje, zelenjavo, jabolčni sok in znano dolenjsko kapljico – cviček.
Fotografiji KZ Krka Novo mesto
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Boltar Marija, po domače Kuharjeva iz Stare Fužine, pri molži cike na planini Ovčariji. Bohinjska cika je avtohtona pasma govedi, ki je skoraj izumrla v drugi polovici 19. stoletja. Proces oplemenjevanja (sicer enobarvnega, rdečerjavega keltskega goveda) s pincgavsko pasmo ji je prinesel značilno belo liso. S cikasto pasmo se intenzivno ukvarja Društvo za ohranjanje cikastega goveda, ki je bilo ustanovljeno 17. oktobra 2010, da bi skrbelo za oživitev, ohranitev in obnavljanje cikastega goveda.
 
Stanislav Čičerov
Fotografija: D. Holynski, 1975, razglednico je založila Krajevna skupnost Stara Fužina
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij