30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

Zelena misija za okno Udobje E 92

E-pošta Natisni
Kmetijsko gozdarska zadruga M Sora in podjetje M Sora d.d. delujeta v krajih, kjer spoštujejo naravo, z njo in od nje živijo, dokazujeta, da je lahko les dobra osnova za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Glavni proizvod M Sore so visokokakovostna okna iz naravnih materialov. »Že vrsto let pospešeno vlagamo v razvoj novih rešitev za izboljšanje kvalitete naših oken. Pri oknih je ključna lastnost njihova prevodnost, oziroma bolje neprevodnost za toploto. Čim težje skozi okno potuje toplota, tem bolj je izolativno in pomaga pri zmanjšanju stroškov energije. V svetu je kar nekaj rešitev, kako zmanjšati toplotno prevodnost oken, vse rešitve pa uporabljajo kot pomoč umetne izolacijske materiale. Našemu razvoju pa je uspelo, da so z novo, do sedaj neuporabljeno konstrukcijo dosegli podobne lastnosti tudi z lesom. Skrivnost je v luknjičavi leseni oblogi oken, kjer smo zaprli zrak v posebne reže, ustvarili zračne mehurčke, ki upočasnijo prehod toplote in s tem izboljšali izolacijo. Seveda je bilo pri tem potrebno rešiti kar precej konstrukcijskih problemov.«, pravi direktor Aleš Dolenc in s ponosom doda, da so za okno UDOBJE E 92, v katerega je vgrajen tudi lastni patent, med vsemi izdelki na letošnjem sejmu DOM prejeli glavno nagrado Zelena misija iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. Novost so v zadnjim mesecih še izpopolnjevali in tako danes ponujajo že precej širok izbor izdelkov s to rešitvijo.
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Razglednica iz leta 1912 prikazuje drvarje iz vasi Kokoriči blizu Križevcev pri Ljutomeru. Zadaj v sredini stoji Franc Slavič (rojen leta 1864). Morda bo kdo od bralcev na tej razglednici, ki je v zbirki Milana Škrabca, prepoznal katerega od svojih prednikov.
 
Fotografija in besedilo: Stanislav Čičerov
 

Pohodniki najlepše doživijo Pomurje

E-pošta Natisni
Nordijska hoja je v zadnjem času zelo razširjena oblika vadbe na prostem. Ne samo, da smo na svežem zraku, za ukvarjanje z njo potrebujemo le dobro obutev in palice za nordijsko hojo, kar je tudi s finančnega vidika zelo pozitivno. Dodatno lepoto in čar lahko pohodnik doživi v celovitem dogodku v okviru turistične ponudbe. Pohodnik, ki na poti vidi nekaj kulturne dediščine, spozna naravne znamenitosti, okusi lokalno kulinariko in se še rekreira, bo zagotovo zadovoljen. Več o turistični ponudbi pohodništva in nordijske hoje na www.hiking-biking.net.
Besedilo mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
fotografija: Aleš Fevžar
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Narodni dom v Šentjakobu v Rožu, v katerem so bili prostori posojilnice, mlekarne in gostilne. Razglednica, odposlana 2. 5. 1908. Razglednica iz zbirke Milana Škrabca.
 

Izdelovanje papirnatega poročnega okrasja, Destrnik

E-pošta Natisni
Milena Fridl Zelenik izdeluje papirnate rože in poročno okrasje s posebnimi kovinskimi orodji – sekači. Spretnosti se je naučila od Antonije Zelenik, kovinske sekače pa je podedovala od šopkarice Marije Hedl (ok. 1899–1974). V prvi polovici 20. stoletja so naprsne šopke največ kupovali novomašniki za primicije (nove maše), prav tako pa so jih nosili svatje na porokah. Tehnika sekanja papirja je k nam prišla iz avstrijskega prostora. Rokodelka danes izdeluje papirnato okrasje iz krep papirja za bosmane, poročno povoskano okrasje (naprsni šopki, venčki), poročne trakove, okrasje za sakralne kipe, adventne venčke, naglavno okrasje za prvoobhajanke in birmanke, replike muzejskih naprsnih šopkov, svoje znanje in ideje pa poskuša prenesti tudi v sodobne izdelke. Milena nadaljuje tradicijo in veščino, pridobila je tudi certifikat izdelka domače obrti. Več informacij na tel. 02/753 30 41.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
 

Na Goričkem širijo sirarstvo

E-pošta Natisni
Ekološka pridelava in predelava mleka je v Pomurju vedno večji trend in potreba. To se odraža predvsem v potrošnji pridelanega domačega goričkega sira, ki ga pridelujejo v Ratkovcih na Goričkem. Sirarna Gorički raj je zaživela v letu 2010 in od takrat naprej je povpraševanje po njenih izdelkih vedno večje. Za kakovostne izdelke uporabljajo kakovostno surovino, ki jo pridobivajo od okoliških kmetov. Tako ponujajo izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. S sirarno posredno spodbujajo in ohranjajo tradicionalno pašo in rejo živali ter biotsko raznovrstnost travnikov in pašnikov. Več na www.park-goricko.si ter www.goricki-sir.si.
mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
 

Nekoč je bilo …

E-pošta Natisni
Zadovoljni sirarji pred sirarno v bohinjski vasi, kjer so še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zorili sir s planine Pečana, Albin Sušnik pa je bil eden zadnjih, ki so v tej sirarni skrbeli za sir. Sedaj je stavba stanovanjski objekt. Razglednica je nastala okoli leta 1930, njen avtor pa je po vsej verjetnosti fotograf Janez Cvetek, po domače Suheljnov iz Stare Fužine.
Stanislav Čičerov
 

Etnološka zbirka

E-pošta Natisni
ETNOLOŠKA ZBIRKA NA STARI GORI, Stara Gora, Sv. Jurij ob Ščavnici (Slovenske gorice)
Etnološka zbirka na Stari Gori ima bogato vsebino lokalnega in širše slovenskogoriškega pomena. V prostorih stare šole (in pred njo), zgrajene leta 1906, so razstavljeni predmeti, ki pričajo o načinu življenja pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V zbirki najdemo predmete bivanjske kulture, kuhinjsko posodje, predmete različnih rokodelskih obrti, lova in ribolova, vinogradništva in sadjarstva, šolstva, poljedelstva, živinoreje in šeg življenjskega ciklusa (smrti in poroke). Posebnost so orodja domačih rokodelcev, bogato okrašena in ročno izdelana. Predmete je v šestdesetih letih 20. stoletja začel zbirati domačin Jože Čuš (1907–1984), dopolnil pa Jože Čuš ml. Danes zanjo skrbi TD Sv. Jurij ob Ščavnici. Poleg šole in zbirke stojita baročna cerkev sv. Duha in mlin na veter, sosednje vasi pa so bogate z ohranjenimi lesenimi, cimpranimi stanovanjskimi in vinogradniškimi objekti. Za ogled zbirke se dogovorite na tel. 041 73 00 79. Več informacij na www.td-svetijurij.si.
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij