PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

VELIKA NOČ JE PRAZNIK VESELJA IN UPANJA

E-pošta Natisni

Cvetna nedelja, ki je letos 20. marca 2016, je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko povsod po Sloveniji verniki nosijo k blagoslovu cvetnonedeljske butare v spomin Kristusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Cvetnonedeljske butare so šopi, izdelani iz rastlinja, ki se po posameznih slovenskih krajih nekoliko razlikujejo. Najpogostejše so iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Ponekod jim dodajajo drugo zelenje, cvetje in veje sadnega drevja ter trte. Na Primorskem šibje in rastlinje nadomeščajo oljčne veje. Po ljudskem izročilu cvetnonedeljska butara velja za zaščitnico doma, domačih živali, zemljišč in pridelkov.

Veliki teden je namenjen pripravljanju prazničnih jedi. Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in je najstrožji postni dan. Velika sobota je v znamenju blagoslova ognja, vode in velikonočnih jedi. Velikonočne jedi imajo simbolični pomen. Jajce (pirh, pisanica) simbolizira kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.

Velikonočna nedelja oziroma velika noč se začne z rano mašo v cerkvi, nato pa se nadaljuje z veliko pojedino, z žegnom, le-tega pa so deležne tudi domače živali. Vse drobtine, olupke in kosti gospodinje vržejo v ogenj, jajčne luščine pa se potresejo okoli hiše.

Velikonočni prazniki se zaključijo z velikonočnim ponedeljkom, ko po nekaterih krajih potekajo različne igre s pirhi, kot so sekanje, zbijanje pirhov in velicanje – trkanje pirhov po grablju ali perivniku. Velikonočni ponedeljek, ki je letos 28. marca, je dela prost dan.

Po različnih virih povzela B. J.

 

40 LET DRUŠTEV KMEČKIH ŽENA ŽIRI IN GORNJA RADGONA

E-pošta Natisni

Pred 40 leti je v bil v Žireh ustanovljen Aktiv kmečkih žena, ki se je leta 1992 preoblikoval v Društvo kmečkih žena Žiri. Danes društvo združuje 170 članic z območja, ki ga pokriva Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora Žiri. Članice so v teh letih pripravile različna izobraževanja in tečaje, imele vrsto strokovnih srečanj ter izmenjevale izkušnje in ideje. Med prvimi v Sloveniji so se dogovorile o pravici do porodniškega dopusta in v ta namen ustanovile poseben sklad. Ob 40. obletnici so članice društva 7. novembra 2015 pripravile posebno slovesnost v dvorani DPD Svoboda Žiri.

Članice Društva podeželskih žena Gornja Radgona so 40 let delovanja praznovale s sloganom »Ker skupaj smo držale, bomo 40 let praznovale«. Na svečani prireditvi 18. novembra 2015 v Domu kulture v Gornji Radgoni so članice društva izpostavile najuspešnejše projekte zadnjih pet let. Izdale so CD z naslovom »Pšenica zori, kruh nam diši« in v letu 2012 s svojo kandidatko Mileno Benko iz Spodnje Ščavnice zmagale na izboru mlade kmetice leta. Prepoznavne so po prireditvi Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki jo pripravljajo že 33 let. B. J.

 

POSEBNA IZDAJA SEMENSKIH VREČIC IZ ČASOV NAŠIH BABIC

E-pošta Natisni

Leta 2016 Semenarna Ljubljana praznuje 110 let obstoja. Posebna kolekcija semenskih vrečic nas vrača v obdobje začetka Semenarne Ljubljana, v leto 1906.


Začetki delovanja danes vodilnega semenarskega podjetja v Sloveniji segajo v leto 1906, ko se je Maks Sever odločil, da se osamosvoji in specializira v semenarstvu. Začel je skromno, s stojnico pred Kresijo ob Ljubljanici. Seme za potrebe svoje trgovine je Sever na začetku uvažal iz različnih evropskih dežel. Pozneje ga je odkupoval od domačih kmetov in drugih pridelovalcev, s katerimi je sklepal tudi letne pogodbe o odkupu, kmalu pa je proizvodnjo organiziral tudi na lastnih posestvih. S kakovostnim, doma pridelanim semenom je širil svojo dejavnost in krepil prepoznavnost podjetja tudi na tujem, najprej v Evropi, nato še v Ameriki.

Več ...
 

LETO 2016 – MEDNARODNO LETO STROČNIC

E-pošta Natisni

Organizacija združenih narodov je leto 2016 razglasila za mednarodno leto stročnic. S tem želi osveščati o prednostih in koristih prehrane z veliko stročnicami in spodbuditi potrošnike k večji uporabi, proizvajalce pa k večji pridelavi stročnic, kot so čičerika, grah, fižol, bob in leča. Večja uporaba stročnic v prehrani ima številne koristi za zdravje. Stročnice vsebujejo velike količine aminokislin in rastlinskih beljakovin ter pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju kroničnih bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in koronarne bolezni, pa tudi k boju proti debelosti. Stročnice pozitivno učinkujejo tudi na okolje, saj vsebujejo številne elemente, ki spodbujajo rodovitnost tal in imajo manjši ogljični odtis. Večja uporaba in pridelava stročnic lahko veliko prispevata k prehranski varnosti in spodbujata k trajnostnemu kmetijstvu. Povzela B. J.

 

SLOVENCI IN HRVATI SKUPAJ ZAŠČITILI ISTRSKI PRŠUT

E-pošta Natisni

Istrski/Istarski pršut je prvi mesni proizvod, ki ga proizvajata dve državi, Slovenija in Hrvaška, in je pri Evropski komisiji od 14. oktobra 2015 dalje registriran z zaščiteno označbo porekla. Istarski pršut/Istrski pršut se razlikuje od večine drugih pršutov, saj je proizveden iz prašičjega stegna brez nogice, kože in slanine, suho soljen z morsko soljo in začimbami, sušen na zraku brez dimljenja in zorjen najmanj 12 mesecev. Proizvajalci morajo pri njegovi proizvodnji upoštevati enotno recepturo in enotni tehnološki postopek ne glede na to, ali je proizveden v Sloveniji ali Hrvaški, surovina za proizvodnjo zaščitenega pršuta pa mora izhajati z območja slovenske ali hrvaške Istre oziroma širšega območja Hrvaške, medtem ko proizvodnja lahko poteka samo na območju istrskega polotoka. Končni proizvod slovenski proizvajalci označijo kot Istrski pršut, hrvaški pa kot Istarski pršut, pri tem pa se uporabi enotni logotip. Istrski pršut je za Slovenijo že 23. zaščiteni proizvod. Povzela B. J.

 

NOVI BANKOVEC ZA 20 EUR

E-pošta Natisni

V vseh državah evroobmočja je 25. novembra 2015 prišel v obtok novi bankovec za 20 EUR, ki bo postopoma nadomestil obstoječega.
Novi bankovec za 20 EUR bo tretji bankovec iz serije evrobankovcev, imenovane serije Evropa, ki bodo postopoma dani v obtok v naslednjih letih. Enako kot nova bankovca za 5 EUR in 10 EUR, ki sta v obtoku od leta 2013 oziroma 2014, bo novi 20-evrski bankovec imel več novih zaščitnih elementov. Nova serija bankovcev se uvaja postopno v naraščajočem vrstnem redu, v naslednjih letih tako sledijo še bankovci za 50 EUR, 100 EUR, 200 EUR in 500 EUR. Nova serija ima enako oblikovano podobo »obdobja in slogi« ter enake prevladujoče barve kot prva serija. Prva serija bo v začetku v obtoku vzporedno z bankovci serije Evropa, vendar bo postopoma umaknjena in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Kljub temu bodo bankovci prve serije vedno obdržali svojo vrednost in jih bo v Banki Slovenije ter v ostalih nacionalnih centralnih bankah Evrosistema mogoče vedno zamenjati. S. V.
Fotografija arhiv ECB

 

PRAZNIK JABOLK V SELNICI OB DRAVI

E-pošta Natisni

Konec septembra 2015 je v Selnici ob Dravi potekal praznik jabolk. Kraj je od nekdaj, že iz časov Dravske banovine, znan po pridelavi jabolk, zato tamkajšnje turistično društvo in Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi že nekaj let pripravljata večdnevno prireditev, na kateri okronajo kraljico jabolk ter izberejo najboljši jabolčni mošt, sok in kis. Tokrat je na prestol sedla že deseta kraljica, Taja Gril. Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi je največja pridelovalka jabolk v kraju, saj ima jabolka nasajena na 47 hektarjih, ki so obnovljeni in pokriti z mrežo proti toči. A. J.

 

DRŽAVNO OCENJEVANJE IN RAZSTAVA POTIC V ŠENTJERNEJU

E-pošta Natisni

V Šentjerneju sta od 4. do 6. decembra 2015 v organizaciji članic Društva kmetic Šentjernej, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in Zveze kmetic Slovenije potekala državno ocenjevanje in razstava potic.

Prireditev ohranja slovensko in lokalno pokrajinsko dediščino spretnosti in znanja naših babic ter spodbuja k razvijanju in dopolnjevanju z novimi okusi, znanji in izkušnjami. Številne udeleženke so na ocenjevanje prinesle 91 vzorcev potic. A.J.

 

 

 

 

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij