PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

NAPRODAJ NOVA SPOMINSKA KOVANCA RS IN ZBIRKA EVROKOVANCEV 2015

E-pošta Natisni

Od novembra sta v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije naprodaj dvoevrski spominski kovanec, ki obeležuje rimsko urbano naselbino v središču današnje Ljubljane, imenovano Emona, in letošnja zbirka evrokovancev, od decembra pa še dvoevrski kovanec s skupnim evropskim motivom ob 30. obletnici zastave Evropske unije. Osrednji motiv na spominskem kovancu Emona-Ljubljana, ki ga je izdala Republika Slovenija, sestavljata kompozicija črk, ki tvorijo napis Emona ali Aemona, in stiliziran načrt mesta. Avtor dizajna spominskega kovanca je Matej Ramšak, kovani pa so bili v kovnici na Slovaškem. V tehniki navadnega kovanja je na voljo za dva evra, v tehniki visokega sijaja v posebni embalaži – kapsuli pa za devet evrov.

Banka Slovenije je sočasno izdala zbirko kovancev 2015 v navadni tehniki za 25 evrov in v tehniki visokega sijaja za 45 evrov, ki vsebuje vse nominalne vrednosti evrokovancev s slovensko nacionalno stranjo, zbirateljski dvokovinski kovanec za tri evre, izdan ob 500. obletnici prvega slovenskega tiskanega besedila, in spominski kovanec za dva evra Emona-Ljubljana. Ob 30. obletnici potrditve zastave kot uradnega simbola Evropske unije so države članice evroobmočja izdale spominski kovanec za dva evra z enotnim dizajnom (evropska zastava, ki jo obkroža 12 stiliziranih ljudi). Poleg dizajna kovanca so na kovancu izpisani tudi letnici »1985-2015« in ime države izdajateljice v nacionalnem jeziku. Avtor dizajna spominskega kovanca je George Stamatopoulos, kovani pa so bili v kovnici v Italiji. V prodaji so na voljo za dva evra. S. V.

 

NAGRAJENCI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE

E-pošta Natisni

Priznanje za trajni prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejme:
• IVAN KURE, na predlog Kmetijske zadruge Metlika
Letno priznanje za prispevek k razvoj zadružništva prejmejo:
• MIRO BOŠTJANČIČ, na predlog Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka
• DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA ŽIRI, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge M Sora Žiri
• ROBERT FUJS, na predlog Kmetijske zadruge Radgona
• SONJA GUZELJ, na predlog Kmetijske zadruge Cerklje
• MARKO HARIH, na predlog Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi
• IVAN HRGA, na predlog Mlekarske zadruge Ptuj
• JOŽE JUVANČIČ, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija
• MIRKO KEKEC, na predlog Perutninarske zadruge Ptuj
• PETER LEVSTEK, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica
• MARJAN MIHELIČ, na predlog Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenj Gradec
• MARTIN NEMANIČ, na predlog Kmetijske zadruge Metlika
• IVAN OSET, na predlog Hmezad Kmetijske zadruge Petrovče
• ZLATA RIHTER, na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina
• SLAVKO ROBLEK, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj
• DRAGO ROŽANEC, na predlog Kmetijske zadruge Izlake
• ELIZABETA TAVČER JURČEK, na predlog Deželne banke Slovenije
• DUŠICA TURK, na predlog zadruge Vinakras Sežana
• FRANC ŽBOGAR, na predlog Kmetijske zadruge Tolmin
• ANTON ŽNIDERŠIČ, na predlog Kmečke zadruge Brežice
Priznanje ob posebnih priložnostih prejmejo zadruge:
• KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA za 70 let delovanja
• KMETIJSKA ZADRUGA SELNICA OD DRAVI za 70 let delovanja
• KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA za 60 let delovanja

Nagrajencem in nagrajenim zadrugam iskreno čestitamo!

 

KMEČKI PRAZNIK NA DOBROVI

E-pošta Natisni

Na Dobrovi pri Šmartinskem jezeru je v nedeljo, 9. avgusta 2015, potekala govedorejska prireditev Kmečki praznik, ki jo že devetnajsto leto zapored organizirata Govedorejsko društvo Celje in Kmetijsko-gozdarski zavod Celje. Na prireditvi se tradicionalno srečujejo govedorejci in si izmenjajo rejske izkušnje, z druženjem pa popestrijo svojo avgustovsko nedeljo. V dopoldanskem delu prireditve je potekalo tekmovanje v košnji s kosilnicami, sledil je blagoslov traktorjev, popoldne pa so potekale kmečke igre, kjer je zmagala ekipa iz Slovenskih Konjic. B. J.

 

POLETNE ŠPORTNE IGRE MLADIH

E-pošta Natisni

Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine je v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine pripravilo v soboto, 25. julija 2015, v Kropi poletne športne igre mladih. Na športnih igrah se mladi z različnimi igrami pomerijo v veliki igri za gradnjo kmetije, predvsem pa je njihov namen medsebojno druženje. Tematika celotne velike igre je bila tokrat Program razvoja podeželja 2015–2020, tekmovalci pa so prevzeli vlogo kmeta, ki se bori, vztraja, hodi od ene do druge institucije in se sooča s težavami, kot so suša, toča, poplava, veter, samo zato, da na koncu uspe in zgradi svojo kmetijo in uspešno kmetuje. A. J.

 

IZBOR NAJBOLJŠIH PODJETNIKOV V KMETIJSTVU

E-pošta Natisni

V juniju 2015 se je s konferenco Agrobiznis zaključil natečaj Agrobiznis, v okviru katerega so bile izbrane najboljše poslovne ideje v kmetijstvu in najinovativnejše podjetje v kmetijstvu. Med 34 kandidati so na konferenci predstavili pet zmagovalcev v treh kategorijah, med najboljšimi pa je bila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Na konferenci, ki jo je organiziral častnik Finance, je zbrane v uvodu nagovoril mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru konference je potekala okrogla miza o načrtih in ukrepih za podporo kmetijskemu podjetništvu, kjer sta sodelovala tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije. V popoldanskem delu konference se je z razvojem lastne blagovne znamke predstavila Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka. Cilj natečaja Agrobiznis, kjer poleg drugih partnerjev sodelujejo tudi Zadružna zveza Slovenije, Deželna banka Slovenije in Semenarna Ljubljana, je spodbujati podjetništvo in inovativnost na področju prehranske samooskrbe.

 

PRAZNIK IDRIJSKIH ŽLIKROFOV 2015

E-pošta Natisni

Zadnjo avgustovsko soboto, 29. avgusta 2015, bo Idrija ponovno zaživela s Praznikom idrijskih žlikrofov. Ahacijev trg bo že v jutranjih urah popestrila tržnica z lokalnimi izdelki, kjer bodo obiskovalce poleg kosila z idrijskimi žlikrofi čakala doživetja v obliki delavnic, prikazov in degustacij. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se bo v kotlih pod spretnimi kuhalnicami lovcev pripravljala ena od mesnih omak, divjačinska bakalca, ki je nekdaj dajala moč idrijskim knapom in brez katere ni minilo nobeno praznično slavje. S pomočjo ljubiteljev in strokovne komisije za senzorično ocenjevanje bomo izbrali najboljše idrijske žlikrofe v letu 2015. Vabljeni vsi, še posebej pa dobri jedci – ljubitelji odlične slovenske kuhinje! P. K. Več informacij o programu prireditve je na voljo na: www.icra.si, ICRA d.o.o. Idrija.

 

PODEŽELJE V MESTIH LJUBLJANA IN MARIBOR

E-pošta Natisni

Pridite v soboto, 5. septembra 2015, na Pogačarjev trg v Ljubljani na Podeželje v mestu Ljubljana in v soboto, 10. oktobra 2015, na Trg Leona Štuklja v Mariboru na Podeželje v mestu Maribor.

Več ...
 

NARAVNO GNOJENJE V DOMAČEM VRTU

E-pošta Natisni

Dehteča facelija, inkarnatka živahnih barv in rožnato belo cvetoča ajda na prvi pogled morda ne sodijo na domači zelenjavni vrtiček, saj si njihovih listov in plodov nekako ne predstavljamo na krožniku ali v solati. Pa vendar je dobro, da jih v vrtu sejemo prav vsako leto, saj spadajo v skupino rastlin, poznanih tudi kot »zeleno gnojilo«, ki jih sejemo od pomladi do jeseni na prazne gredice, pred naslednjim posevkom vrtnin.


Prazne gredice namreč kaj hitro prerase plevel, nezaščitena tla pa so izpostavljena tudi različnim vremenskim neugodnostim. Ker rastline za zeleno gnojenje hitro rastejo, neporaščeno površino kmalu zaščitijo, hkrati pa prst obogatijo s hranili. Nekatere rastline imajo tudi močne in globoke korenine, s katerimi rahljajo tla, druge izločajo snovi, ki odganjajo talne ogorčice, spet tretje bogatijo tla z dušikom, večina med njimi pa je medovitih.


S setvijo rastlin za zeleno gnojenje lahko začnemo že aprila, ko z vrta poberemo zimsko solato in prezimni radič. Maja in v začetku junija zeleno gnojimo gredice, s katerih smo pobrali zgodnjo solato, zgodnjo kolerabico in korenček, redkvico in čebulo majski srebrnjak. Po šestih tednih zeleno gnojilo pokosimo in vdelamo v tla, julija pa na tistih gredicah nadaljujemo s setvijo in presajanjem korenčka, kitajskega zelja, črne redkve, ohrovta, strniščne repe in endivije. Zeleno sejemo spet septembra, ko je veliko gredic že praznih. Do prve slane, ki jih bo uničila, pa bodo rastline že bujno zrasle. Odmrto zelenje bomo spomladi vdelali v tla in nadaljevali s setvijo zgodnje zelenjave. Tla bodo imela dobro strukturo, dovolj bodo vlažna, propustna in bogata.

NAJPOGOSTEJŠE RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE

Rastline, ki so primerne za zeleno gnojenje, morajo rasti na vsakih tleh, saj jih pogosto sejemo na površinah, kjer so tla revna in utrujena. Facelija zelo hitro raste in v cvetenju polepša vrt ter predstavlja izdatno čebeljo pašo, izločki njenih korenin pa odganjajo talne ogorčice.

  • Ajda za seboj pusti čisto gredico, cveti belo roza in je odlična čebelja paša.
  • Oljna redkev z gostimi in globokimi koreninami rahlja in zrači tla ter preprečuje razvoj talnih ogorčic in širjenje plevela, prav tako bela gorjušica.
  • Neprezimna perzijska detelja in prezimna inkarnatka bogatita tla z dušikom, obenem pa sta tudi odlična čebelja paša.
  • Lucerna uspeva tudi na sušnih območjih in z velikim pridelkom zelene mase izboljšuje rodovitnost tal. Mešanica za zeleno gnojenje Biovrt vsebuje seme rastlin v različnih kombinacijah in predstavlja kompletno zeleno gnojilo.

Poljedelci, sadjarji in vinogradniki po svetu uporabljajo zeleno gnojenje že zelo dolgo, vedno bolj pa se uveljavlja tudi v vrtnarstvu in vrtičkarstvu, saj je prijazno okolju, živalim, rastlinam in seveda človeku.

Besedilo Andreja Tomšič, Semenarna Ljubljana

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij