PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zanimivosti

KRANJSKA KLOBASA REGISTRIRANA V EU

E-pošta Natisni

Evropska komisija je 7. januarja 2015 v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji Kranjske klobase, ki je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji.

Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložil GIZ Kranjska klobasa. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko lahko surovina za proizvodnjo prihaja izven tega geografskega območja. Ministrstvo je Kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko Kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certifikacijskega organa pridobijo certifikat o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo. Z objavo registracije Kranjska klobasa je Evropska komisija Kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Pri tem lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena »Krainer«, »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«, Hrvaška pa imena Kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime »kranjska kobasica« pa lahko uporablja največ 15 let, pri tem pa mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla. B. J.

 

POT VINOTOUR SVEČINA – NAJ POT 2014

E-pošta Natisni

Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje v okviru natečaja »NAJ POT 2014« v vseslovenski akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, k

i je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, izbrala najboljše tematske poti v Sloveniji v letu 2014.

 

Fotografija: Srce poti Vinotour je med vinogradi

 

 

Poti so tekmovale v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti.

Več ...
 

UPORABA BIOOGLJA ZA OBOGATITEV PRSTI

E-pošta Natisni

Biooglje ima v kmetijstvu široko možnost uporabe. Je produkt karbonizacije organskega materiala v procesu pirolize. Za biooglje je že od nekdaj znano, da izboljšuje sestavo in rodovitnost zemlje. Ugodno vpliva na lastnosti tal, in sicer povečuje zmogljivost zadrževanja vode, povečuje zračnost tal, uravnava pH, zadržuje rastlinska hranila in omogoča njihovo počasno sproščanje. Tako preprečimo izpiranje hranilnih snovi, kar pomeni bolj stabilno in hranljivo okolje za rastline. Odstranjuje številne onesnaževalce, od organskih onesnaževalcev do težkih kovin, ki postanejo za rastline nedostopne. Tako lahko biooglje uporabimo za sanacijo pridelovalnih površin po poplavah in nasploh onesnaženih tal.
Fotografija: Biooglje s svojo strukturo izboljšuje prst in omogoča dobro rast

Ne dodajamo ga neposredno v zemljo, ampak ga primešamo kompostu. Biooglje se ohrani v prsti desetletja, saj se zelo počasi razgrajuje. Za pridobivanje biooglja lahko koristno porabimo odpadno organsko maso. Je tudi ena od možnosti, kako porabiti lesne ostanke. Biooglje se lahko uporablja tudi v živinoreji kot dodatek h krmi, stelji ter za obdelavo gnoja in gnojevke.

Besedilo in fotografiji Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

V CENTRU BIO DOŽIVETJE O EKOLOŠKI LOKALNI KULINARIKI

E-pošta Natisni

Bio učni in logistični center BIO Doživetje se nahaja v idilični prekmurski vasici Renkovci, ki je zgodovinsko znana predvsem po kupinarstvu, to je trgovanju z jajci in perutnino. Na nekdanjem »Grofovem gruntu« je RA Sinergija kot vodilni partner projekta obnovila gospodarsko poslopje, zraven pa so zgrajeni tudi skladiščni prostori za skladiščenje, pakiranje in odpremo izdelkov ekoloških kmetovalcev. V okviru centra so pridobili učilnico z demonstracijsko kuhinjo, ki bo po zaključku projekta služila kot prostor za učenje, delavnice in praktična usposabljanja in srečanja lokalne skupnosti. V centru je opremljena tudi knjižnica s strokovno literaturo s področja ekološke tematike.


Fotografija: Bio učni in logistični center BIO Doživetje v Renkovcih

Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je v centru BIO Doživetje v Renkovcih izvedel kulinarična usposabljanja za ciljne skupine. Udeleženci usposabljanj so se seznanili s prednostmi ekološkega kmetovanja in uporabe ekoloških surovin v vsakdanji prehrani ter s poudarkom na pridobitvi veščin tradicionalnih načinov priprave hrane.

Več ...
 

PRAZNIČNI VONJ ZELENJA V HIŠI

E-pošta Natisni

Tisti domači vonj smrekovih iglic in lubja. Spremlja nas med božično-novoletnimi prazniki in želimo si, da bi kar trajal in trajal. Vendar pa je pri večini naravnih novoletnih drevesc tega veselja kmalu po praznikih konec, saj se iglice osujejo in ostane nam le še lep spomin. In pospravljanje.


Letos pa se lahko odločimo za novoletno drevesce v loncu. Ustaljen simbol je še vedno smreka, čeprav so v loncih zanimive tudi druge rastline, predvsem iglavci, v tem času izbrani in gojeni prav za rast v stanovanju. Med njimi najpogosteje najdemo cedro, brin in bor. Na splošno iglavci ne marajo presuhega zraka, zato drevesce postavimo v primerno topel prostor, v katerem ni centralne kurjave. Če nimamo druge izbire, mu najdimo prostor čim dlje od radiatorja, v bližino pa postavimo vlažilnik zraka. Seveda ne pozabimo na zalivanje.

Več ...
 

SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO POZNA CELO TRI BOŽIČE

E-pošta Natisni

Etnologi menijo, da ima večina decembrskih praznikov korenine v poganskih časih, tudi božič, ki so ga kristjani v evropskem prostoru kot dan Kristusovega rojstva praznovali že v 4. stoletju in velja za največji družinski praznik. Decembra so bila namreč že med poganskimi narodi v navadi različna obredja, s katerimi so skušali priklicati svetlobo, prebuditi naravo in spodbuditi rast.

Med krščanskimi predniki se je zimski praznični ciklus začel že prve dni decembra, ko je godovala sv. Barbara, celoten adventni čas pa je bil namenjen pripravam na praznovanje božiča. Naše ljudsko izročilo pozna celo tri božiče, ki so jih kristjani praznovali na predbožični večer 24. decembra, na silvestrovo in dan pred praznikom svetih treh kraljev 5. januarja. Praznovanja niso bila vezana le na versko življenje, temveč tudi na družino in širšo skupnost. To je bilo simbolno zajeto tudi v nekaterih jedeh, denimo božičnem kruhu, ki so ga delili tako med družinske člane kot med dekle in hlapce pa tudi med živali. Danes je božični kruh izpodrinila potica. Jaslice so se pri nas ustalile že mnogo pred božičnim drevesom, figure v njih ponazarjajo igralce v priljubljenih božičnih igrah, ki so prikazovali rojstvo Jezusa Kristusa. Prve jaslice so izdelali na Portugalskem sredi 16. stoletja, v Ljubljani so jih le 84 let pozneje postavili jezuiti, božično smrečico pa so v 16. stoletju prvič postavili v Nemčiji, leta 1845 tudi v Ljubljani. Pri nas se je hitro udomačila, ker smo že mnogo pred tem na podoben način, s smrekovimi vejami, krasili domove. Po navedbah etnologinje dr. Maje Godina Golija povzela D. S.

 

E-KUHARSKA KNJIGA »DOBRO IN DOMAČE«

E-pošta Natisni

Dobro in domače je naslov e-kuharske knjige, nastale v čezmejnem projektu z naslovom Bioexperience. V njej so zbrane jedi z območij Pomurja, Porabja ter Zalske in Železne županije, v receptih pa se prepletata tradicija in sodobnost.

Celoten projekt je bil namenjen ozaveščanju o pomenu domače, lokalne in predvsem ekološko pridelane hrane. O rezultatu projekta pa priča e-kuharska knjiga, ki vsebuje 15 receptov mojstric Mojce Polak in Lili Šiftar, kjer so predstavljene po sezonah obarvane jedi, ki sledijo načelu bolj zdrave hrane, a še vedno izhajajoč iz tradicionalnih sestavin in receptov. Pri izvedbi projekta so poleg kuharskih mojstric, sodelovali še pomurski ekološki kmetje in drugi pridelovalci.

Za bralce časopisa vam predstavljamo recept za »bujto« repo in kašnice, jed, ki je najprimernejša za zimski čas. Knjiga je dostopna na spletu v slovenskem in madžarskem jeziku (http://czr.si/izsla-je-e-kuharska-knjiga.aspx).

 

»BUJTA« REPA IN KAŠNICE

E-pošta Natisni

Sestavine:
1 kg kisle repe
70 dag mesnatih svinjskih kosti
1,5 dl oprane prosene kaše
4 žlice masti ali olja
2 žlici gladke moke
1 čebula
pol žličke kumine
10 zrn popra
3 stroki strtega česna
1 žlička rdeče paprike
lovorjev list
sol

Priprava
Kosti damo kuhat v mrzlo vodo in ko zavrejo, jih počasi kuhamo 30 minut. Dodamo kislo repo, po potrebi prilijemo vodo in na zmerni temperaturi kuhamo še 1 uro. Proti koncu kuhanja dodamo proseno kašo, ki mora ostati na površini repe, zato jedi ne mešamo, ker bi se prijela dna posode. Čez 15 minut, ko je kaša kuhana, poberemo kosti iz repe, jih oberemo in meso vrnemo v repo. Dodamo lovor, poprova zrna, kumino in rdečo papriko. Iz maščobe, moke in drobno nasekljane čebule naredimo svetlo prežganje in mu, tik preden ga zalijemo z mrzlo vodo, dodamo strt česen. Prežganje gosto razkuhamo in z njim zgostimo repo. Tradicionalno se repa ponudi v lončeni posodici in po površini doda žlica soka, ki se je nabral pri peki pečenke. Zraven se servirajo rezina pečenke, ajdova in prosena klobasa.
Naj bo dobro in domače čim večkrat tudi na vaši mizi. Dober tek!

Besedilo in fotografija Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij