Zaninivosti

NOV SPOMINSKI KOVANEC OB SVETOVNEM DNEVU ČEBEL

E-pošta Natisni

Po zaslugi uspešnega sodelovanja Čebelarske zveze Slovenije in Republike Slovenije smo 20. maja 2018 po vsem svetu prvič praznovali svetovni dan čebel. V Sloveniji se bodo tako ta mesec na različnih lokacijah zvrstili številni dogodki, ki bodo v središče postavili čebele in ozaveščali javnost o njihovemu pomenu za človeštvo. V 12 poslovalnicah Deželne banke Slovenije je od 14. maja 2018 v prodaji nov spominski dvoevrski kovanec z motivom satovja v obliki globusa. Janez Bizjak, avtor spominskega kovanca, je navdih za motiv našel v svetovnem dnevu čebel in svetu čebel. Osrednji motiv na kovancu predstavlja globus v obliki satovja oziroma satovje v obliki globusa. Prazne celice predstavljajo morje, kopno pa je prikazano z zapolnjenimi celicami v satovju. I. K.

 

KATARINA PUNGARČIČ, 22. VINSKA KRALJICA SLOVENIJE

E-pošta Natisni

Nova vinska kraljica Slovenije 2018 je 21-letna Katarina Pungarčič iz Zavrča v Halozah, ki je odraščala na družinski kmetiji, kjer se že pet generacij ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom in turizmom. Skrbela bo za promocijo slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele ter doma in v svetu predstavljala slovenski turizem in slovensko kulturno dediščino. Okronana je bila 12. januarja 2018 v Radencih, kjer so zbrane nagovorili in čestitali novi vinski kraljici številni ugledni gostje, med njimi tudi Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije kot predstavnica generalnega pokrovitelja. I. K.

SEMINAR O HMELJARSTVU V LAŠKEM

E-pošta Natisni

V Laškem je 7. februarja 2018 potekal tradicionalni 55. Seminar o hmeljarstvu. Ob pestri mednarodni udeležbi so bile predstavljene novosti o ukrepih iz Programa razvoja podeželja, neposrednih plačilih, zavarovanjih v kmetijstvu in ureditvi sezonskega dela ter ukrepa Sodelovanje.

Predstavljeni so bili stanje in aktivnosti preprečevanja viroidne zakrnelosti v Sloveniji, opisani izzivi varstva hmelja, tehnologija pridelave hmelja in ohranjanja kakovosti pridelka, ohranjanje rodovitnosti tal in pravilno ravnanje s tlemi. Drugi del dogodka je bil namenjen predavanjem o tehnologiji pridelave hmelja in o novih sortah hmelja. Za zaključek je sledilo ocenjevanje piva iz različnih slovenskih sort hmelja. J. P.

 

ZAGOTOVILO SLOVESA IN KAKOVOSTI JAJC IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN POTRDILA TUDI EU

E-pošta Natisni

Slovenci smo dobili nov slovenski proizvod, ki je zaščiten na ravni EU, in sicer z oznako zaščitena geografska označba. Jajca izpod Kamniških planin so se s tem konec januarja 2018 pridružila petindvajsetim slovenskim proizvodom, ki so zaščiteni na ravni EU. Označbo zaščitena geografska označba lahko pridobijo kmetijski proizvodi, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju in imajo posebno kakovost, sloves ter druge značilnosti tega območja. Sloves jajc izpod Kamniških planin sega v konec 19. stoletja, ko so kamniški kmetje s tem živilom oskrbovali ljubljanske tržnice in gospodinjstva, so ob potrditvi zaščite pojasnili v Evropski komisiji. V primerjavi z drugimi jajci vsebujejo jajca izpod Kamniških planin po vsaj dvakrat več maščobne kisline omega 3 zaradi lanenega semena, s katerim hranijo nesnice. Slovenija ima sedaj z oznako zaščitene geografske označbe na ravni EU zaščitenih trinajst slovenskih proizvodov, poleg jajc izpod Kamniških planin še štajerski hmelj, kranjsko klobaso, prekmursko šunko, slovenski med, kraško panceto, štajersko prekmursko bučno olje, kraški zašink, kraški pršut, ptujski lük, šebreljski želodec, zgornjesavski želodec in prleško tünko. Po STA povzela B. J.

VELIKA NOČ JE PRAZNIK VESELJA, UPANJA, LJUBEZNI IN VERE

E-pošta Natisni

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ko verniki praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočni prazniki se tradicionalno začnejo s cvetno nedeljo, ki je zadnja nedelja pred veliko nočjo – letos bo to nedelja, 25. marca 2018, ko k blagoslovu verniki prinesejo cvetnonedeljske butare. Cvetnonedeljske butare so šopi, izdelani iz rastlinja, ki se po posameznih slovenskih krajih nekoliko razlikujejo. Najpogosteje so iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Ponekod jim dodajajo drugo zelenje, cvetje in veje sadnega drevja ter trte. Na Primorskem šibje in rastlinje nadomeščajo oljčne veje. Po ljudskem izročilu cvetnonedeljska butara velja za zaščitnico doma, domačih živali, zemljišč in pridelkov. Cvetni nedelji sledi veliki teden, ki je namenjen pripravljanju prazničnih jedi. Te imajo simbolični pomen: pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve krone Kristusa. Po postu velikonočnega petka in blagoslovu jedi na velikonočno soboto sledi velikonočna nedelja oziroma velika noč, ki po jutranji maši in žegnu prinaša pojedino velikonočnih jedi. Vse drobtine, olupke in kosti gospodinje vržejo v ogenj, jajčne luščine pa potresejo okoli hiše. Velikonočni prazniki se zaključijo z velikonočnim ponedeljkom, ko po nekaterih krajih potekajo različne igre s pirhi, kot so sekanje, zbijanje pirhov in velicanje – trkanje pirhov po grablju ali perivniku. Velikonočni ponedeljek, ki je letos 2. aprila, je dela prost dan. Po različnih virih povzela A. J.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij