Zdravje

SOBNE RASTLINE NISO LE OKRAS

E-pošta Natisni

Sobne rastline poleg tega, da naredijo naše bivalno in delovno okolje lepše in prijaznejše, delujejo tudi kot filtri, ker uspešno absorbirajo strupe iz okolja, ter zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku. Rastline so učinkoviti vlažilci in ionizatorji zraka. S fotosintezo proizvajajo kisik in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. Danes preživimo, predvsem pozimi, veliko časa v zaprtih prostorih, pa naj bo to doma, na delovnem mestu ali v šoli. Zrak v notranjih prostorih je pogosto bolj onesnažen od zunanjega.


Zrak v zaprtih prostorih onesnažujejo hlapne organske spojine, kot so formaldehid, benzen, ksilen in druge, ki jih vsebujejo laki, premazi, topila, lepila, oblazinjeno pohištvo, talne obloge, preproge, barve, tapete, pisarniške naprave, papir, čistila, osvežilci zraka in sintetična oblačila. Pogosto so v zraku prisotni tudi mikroorganizmi, prah in trdni delci, radon, cigaretni dim in elektrosmog. Onesnažen zrak, nizka zračna vlaga, pomanjkanje kisika in negativnih ionov so med drugim vzrok za nastanek t. i. sindroma bolnih zgradb. Posledica vsega tega je slabo počutje, če smo izpostavljeni dalj časa, pa tudi kronične bolezni. Najučinkoviteje čistijo zrak luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), pritlikavi datljevec (Phoenix roebelenii), deremska dracena (Dracaena deremensis), navadni bršljan (Hedera helix), benjaminovec (Ficus benjamina), spatifil (Spathiphyllum, sp.), drevo življenja (Dracaena fragrans). Palme, spatifili, božične zvezde, tolstice in kaktusi pa uspešno absorbirajo tudi elektrosmog. Za manjše prostore sta dovolj dve lončnici.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

BAZILIKA POŽIVLJA TELO IN DUHA

E-pošta Natisni

Bazilika je od nekdaj veljala za kraljico med rastlinami in zdravilnimi zelišči. Skupaj z vrtnico sodi med rastline z najvišjo vibracijo oziroma zdravilno močjo. Pradomovina bazilike je Indija. Arheologi so jo našli v egipčanskih grobnicah izpred 3500 let pred našim štetjem. V Indiji so jo posvetili najvišjim bogovom. V antiki je bazilika veljala za kraljevo zelišče in so jo uporabljali kot zaščito pred zli duhovi. Bazilika je bila zelo priljubljena začimba tudi že v času starih Rimljanov. Njeno ime izhaja iz starogrške besede basileus, ki pomeni kralj. Zato ni naključje, da so pomembne sakralne objekte poimenovali ravno »bazilike«.


V ljudski medicini bazilika velja za odlično zdravilo zoper astmo, pljučna obolenja, tuberkulozo in vnetje ledvic. Bazilika ima vrsto ugodnih učinkov na zdravje. Zdravilni so cvetoča zel, listi in seme. Sveža bazilika vsebuje obilo eteričnih olj, ki se s sušenjem precej izgubijo. Vsebuje mineralne snovi, ki v telesu delujejo bazično. Že njen vonj poživlja telo in spodbuja koncentracijo, pomaga pa tudi pri depresiji. Poleg tega bazilika deluje protivnetno, lajša težave celotnega prebavnega trakta in živčne težave, izboljšuje krvno sliko, uravnava krvni sladkor in tlak ter ščiti oči. Zlasti ugodno deluje na prebavo hrane in spodbuja delovanje želodca, saj krepi tek, spodbuja praznjenje črevesja, preprečuje črevesne krče in pozitivno vpliva na ravnovesje črevesne mikroflore. Čaj pomaga pri paradontozi in sveže iztisnjen sok pri vnetju ušes.


Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

DROBNJAK JE VIR BLAGODEJNIH UČINKOVIN

E-pošta Natisni

Drobnjak je prva zelenjadnica, ki začne poganjati zgodaj spomladi, njegovi ozki votli listi namreč ne prezimijo. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov, zdravih olj in drugih zdravilnih učinkovin. Drobnjak izhaja iz osrednje Azije, danes pa je razširjen po vsej Evropi, posebno mesto ima v švedski in francoski kulinariki.


Drobnjak (Allium schoenoprasum) izboljšuje počutje, pomaga pri slabokrvnosti, čisti kri, znižuje holesterol in krvni tlak, spodbuja krvni obtok, raztaplja sluz v telesu, krepi imunski sistem, čisti in spodbuja delovanje ledvic. Zaradi vsebnosti vitamina C in železa odpravlja spomladansko utrujenost in ščiti pred prehladnimi obolenji. Blagodejno vpliva na prebavo, saj jo pospešuje in odstranjuje črevesne zajedavce. Drobnjak je antiseptik in antioksidant, deluje proti glivičnim obolenjem in celo kot antibiotik. Čebulice drobnjaka naj bi imele protirakavi in protitumorni učinek. Drobnjak je vsestransko uporaben v kulinariki. Drobnjaka ne peremo, ker bi tako izgubil aromo, ter ne kuhamo, da ohranimo zdravilne učinkovine. Zato ga raje posujemo po že pripravljeni jedi oziroma solati. Za zimsko porabo ga zamrznemo, ali še bolje, presadimo v lončke in postavimo na svetel prostor v stanovanju. Na vrtu drobnjak brani sosednje rastline pred škodljivci, ker odvrača žuželke, njegovi cvetovi pa so privlačni za čebele in druge koristne žuželke.
Besedilo Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij