Zdravje

DROBNJAK JE VIR BLAGODEJNIH UČINKOVIN

E-pošta Natisni

Drobnjak je prva zelenjadnica, ki začne poganjati zgodaj spomladi, njegovi ozki votli listi namreč ne prezimijo. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov, zdravih olj in drugih zdravilnih učinkovin. Drobnjak izhaja iz osrednje Azije, danes pa je razširjen po vsej Evropi, posebno mesto ima v švedski in francoski kulinariki.


Drobnjak (Allium schoenoprasum) izboljšuje počutje, pomaga pri slabokrvnosti, čisti kri, znižuje holesterol in krvni tlak, spodbuja krvni obtok, raztaplja sluz v telesu, krepi imunski sistem, čisti in spodbuja delovanje ledvic. Zaradi vsebnosti vitamina C in železa odpravlja spomladansko utrujenost in ščiti pred prehladnimi obolenji. Blagodejno vpliva na prebavo, saj jo pospešuje in odstranjuje črevesne zajedavce. Drobnjak je antiseptik in antioksidant, deluje proti glivičnim obolenjem in celo kot antibiotik. Čebulice drobnjaka naj bi imele protirakavi in protitumorni učinek. Drobnjak je vsestransko uporaben v kulinariki. Drobnjaka ne peremo, ker bi tako izgubil aromo, ter ne kuhamo, da ohranimo zdravilne učinkovine. Zato ga raje posujemo po že pripravljeni jedi oziroma solati. Za zimsko porabo ga zamrznemo, ali še bolje, presadimo v lončke in postavimo na svetel prostor v stanovanju. Na vrtu drobnjak brani sosednje rastline pred škodljivci, ker odvrača žuželke, njegovi cvetovi pa so privlačni za čebele in druge koristne žuželke.
Besedilo Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

SMREKOVI VRŠIČKI - so blagodejni za dihala in preženejo spomladansko utrujenost

E-pošta Natisni

Zdravilne lastnosti eteričnega olja iglavcev, predvsem smrekove smole, je odkril že oče sodobne medicine Hipokrat. Tudi v srednjem veku so jo s pridom uporabljali. V Evropi pa so smolo največ uporabljali v skandinavskih deželah. V našem ljudskem zdravilstvu so smrekove vršičke uporabljali pri težavah z astmo, prehladu, kašlju, tuberkulozi, skorbutu in pri živčnih boleznih. Danes pa se največ uporabljajo pri boleznih dihal, revmatičnih obolenjih in lajšanju nevralgičnih bolečin. Blagodejno delujejo vršički in iglice vseh iglavcev. Iz njih lahko pripravimo čaje, sirupe, inhalacije, kopeli, vršičke pa lahko tudi žvečimo. Vsebujejo veliko vitamina C (šestkrat več kot limone), zato krepijo splošno odpornost in poživljajo. Eterična olja in smole iglavcev imajo močen antiseptični učinek na dihalne organe, ledvice in jetra. Čaj iz svežih vršičkov, sirup in inhalacije uporabljamo pri vseh obolenjih dihal, kot so bronhitis, pljučnica, astma, gripa, vnetje grla. Učinkovit pripravek za dihala dobimo, če dodamo še ozkolistni trpotec, žajbelj, divjo meto, materino dušico in med iz regratovih cvetov. Čaj je učinkovit tudi pri vnetju žolča in žolčnih kamnih, ublaži vnetje ledvic, mehurja in prostate, čisti kri ter prežene spomladansko utrujenost. Kopeli iz smrekovih vršičkov ali vejic ter mazila iz smole pomagajo pri protinu, poživljajo mišice ter večajo telesno odpornost in zmogljivost.


Besedilo Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
Fotografija arhiv search.creativecommons.org

 

KOLERABA JE »SUPER HRANA« IZ NAŠIH KRAJEV

E-pošta Natisni

Pogosto posegamo po prehranskih dopolnilih, ki prihajajo z drugega konca sveta, pozabljamo pa na domače zaklade. Med njimi je tudi koleraba, ki je izgubila svoje mesto v naši prehrani, čeprav vsebuje obilo za zdravje koristnih snovi. Njena domovina je v osrednji Evropi, danes pa jo več uporabljajo v azijski kuhinji. Je zelo stara kulturna rastlina in dokler niso poznali krompirja, je bila pomembna hrana revnejšega prebivalstva in živine. Poznamo podzemno in stebelno kolerabo. Za prehrano je uporabna cela rastlina. Značilen okus ji dajejo gorčična olja.

Koleraba je bogata z vitamini in minerali ter vlakninami. Po vsebnosti vitamina C mlada presna koleraba celo prekaša limono. Je popoln vir rastlinskih vlaknin in vsebuje polovico manj ogljikovih hidratov kot krompir. Koleraba dobro vpliva na celo telo, na dihala, prebavila in ožilje. Je dobra preventiva pred rakom, uravnava raven sladkorja in znižuje krvni tlak. Koleraba krepi imunski sistem, poživlja presnovo, čisti prebavila, ožilje in sečne poti ter znižuje raven holesterola v krvi. Krepi vitalnost, izboljšuje razpoloženje in pomaga premagovati stres. Koleraba je v kuhinji vsestransko uporabna, z njo lahko v jedeh nadomestimo krompir. Zaradi bogastva hranil je nekaj užijmo tudi presne ali jo dodajmo v sveže sokove.


Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij