Zdravje

ŽITA V PREHRANI

E-pošta Natisni

Pri nas so za prehrano najpomembnejša naslednja žita: pšenica, rž, pira, ječmen, oves, proso, koruza, riž in ajda. Pestra izbira žit in načinov priprave odpira veliko možnosti za raznovrstne zdrave obroke. Tehnološko neobdelana žita so bogata z vlakninami, vitamini (predvsem B in E) in minerali. Bolj kot so žita obdelana in predelana, bolj so tudi prehransko osiromašena. Priporočeno je predvsem uživati izdelke iz celega žitnega zrna, še bolje pa kar samo zrnje.

Danes prehranski strokovnjaki opozarjajo, da naša vsakdanja prehrana vsebuje preveč ogljikovih hidratov, zlasti prečiščenih. Zato raje uživajmo polnozrnati kruh in testenine ter večkrat pripravimo ajdovo kašo, ješprenj, rižoto iz žit in enolončnice z žiti. Posegajmo raje po starodavnih vrstah žit, kot so pira, proso, ajda (ki sicer botanično spada med dresnovke). Pri žitih je pomembna pravilna priprava. Žita pred kuhanjem namočimo oziroma nakalimo. V prehrano vključujmo tudi samo namočena in nekuhana ali kaljena žitna zrna (pira, ajdova kaša in pšenica), ki jih lahko vmešamo med solate. Visoko hranilno vrednost imajo kalčki in zelena trava iz žit ter olja iz žitnih kalčkov. Ko smo brez energije ali zbolimo, nas dobro okrepčajo. Kalčke in žitno travo lahko pripravimo sami. Nakaljeno žitno zrnje ima večjo hranilno in zlasti vitaminsko vrednost ter je lažje prebavljivo. Na ekoloških kmetijah se dobi že veliko ekološko pridelanih žit. Na trgovskih policah pa se dobijo tudi žita, ki so pri nas manj poznana, kot so kamut, kvinoja in amarant. Če imamo težave z glutenom (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen in oves), posegajmo raje po žitih, ki ga ne vsebujejo (ajda, proso, koruza, amarant in kvinoja).
Žita meljimo sproti, saj je moka iz celega zrnja zaradi vsebnosti nenasičenih maščob manj obstojna in hitro oksidira. Danes v sodobnih mlinih zaradi ekonomičnosti in da bi bili mlevski izdelki čim obstojnejši, v največji meri pripravljajo belo moko in zdrob, pri katerih so odstranjene žitne ovojnice in kalčki, s tem pa glavnina hranljivih snovi, kot so beljakovine, vitamini in minerali. Tako ostane le še škrobno zrno, v katerem sta škrob in manjši del beljakovin.

Besedilo in fotografiji Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

OGNJIČ KRASI VRT IN JE DOBRODEJEN ZA ZDRAVJE

E-pošta Natisni

Zdravilno moč ognjiča (Calendula officinalis) so zelo cenili Hildegarda, Kneip in pater Ašič. Ognjič je včasih krasil vsak vrt s svojo živo ognjeno barvo. V ljudskem zdravilstvu je precej nadomestil ogroženo arniko. Uporabljamo sveže ali posušene liste in cvetove.
Notranje ga uporabljamo (čaj) za lajšanje vnetij in drugih tegob pri obolenjih želodčnega in črevesnega kanala ter pri želodčnih krčih. Ognjičev čaj pospešuje nastajanje in izločanje žolča, rahlo odvaja vodo, pomaga pri virusnih obolenjih in pri izločanju bakterij, sladkorni bolezni, dodajajo ga tudi v mešanice čajev za pomiritev kašlja in lajšanje menstrualnih težav. Posušene liste in cvetove dajemo v čajne mešanice za bolnike z rakom. Blaži stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Nosečnice in doječe matere naj ga notranje ne uporabljajo.
Zunanje uporabljamo ognjič (krema, olje, tinktura) za blaženje težav z vneto in suho kožo, pri odrgninah, različnih opeklinah, ozeblinah, suhih ekcemih, aknah, glivičnih obolenjih, vnetju ven, čirih in krčnih žilah. Nepogrešljiv je za celjenje ran, tudi trdovratnih, kot so razjede. Tinkturo pa uporabimo pri pretegnjenih mišicah, podplutbah, zmečkaninah in oteklinah.
V kulinariki dodajamo mlade liste pomladanskim solatam, posušene ali sveže venčne liste pa kot oranžno barvilo dodajamo juham, rižotam in sladicam.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

ZDRAV KOT DREN

E-pošta Natisni

Te besede slišimo kdaj od starejših ljudi, vendar danes marsikdo ne ve več, kaj ima dren opraviti z zdravjem. Le redki zeliščarji še uporabljajo rumeni dren. Pri drenu je učinkovit ves nadzemni del rastline. Spomladi, kmalu zatem, ko skopni zadnji sneg, dren zacveti s socvetji drobnih rumenih cvetov. Cvetoče vejice so ponekod v Sloveniji sestavni del butar ali presmecev, ki so značilni za cvetno nedeljo in ki po ljudskem verovanju prinesejo obilen pridelek in ščitijo dom. Drenov čaj krepi življenjske sile in telesne moči ljudi in živali ter ugodno vpliva na rast, cvetenje in večji pridelek rastlin.

Čaj iz listov in lubja ugodno vpliva na ščitnico, zato se izboljša cirkulacija in z njo tudi delovanje vseh žlez in organov. Sveta Hildegarda je priporočala kopel iz lubja, lesa in listov drena pri revmatizmu in putiki. Drenova krema se uporablja za mazanje manjših ran, v kozmetiki pa za obnovo kože in odpravljanje gub. Čaj iz listov drena povišuje želodčno kislino. Plodovi drena – drnulje so bogat vir vitamina C, pektina in rudnin. Ljudsko zdravilstvo uporablja drnulje pri vnetju sluznic, vročini in za znižanje krvnega tlaka. Iz drnulj lahko pripravimo čaj, marmelado ali sok.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij