Zdravje

ČESEN, krepčilo in učinkovito zdravilo

E-pošta Natisni
Česen (Allium sativum) se že tisočletja uporablja v zdravilne namene in je eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo. Dolgo so ga uporabljali le kot zdravilo, šele pozneje se je uveljavil kot začimba. V starem Egiptu je bil tako zelo cenjen, da so ga uporabljali kot denarno valuto.
Česen ima širok spekter delovanja, kar pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima česen značilen vonj. Med drugim vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, jod, selen, kremenčevo kislino, vitamine skupin B in C ter beljakovine. Česen znižuje krvni tlak, preprečuje nastajanje holesterola v jetrih in znižuje raven škodljivega holesterola. Visok holesterol znižuje česen enako uspešno kot zdravila na recept. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in preprečuje težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo. Česen pomaga proti različnim bakterijam, glivicam, virusom in črevesnim zajedavcem in sodi med najučinkovitejše rastlinske antibiotike. Pomaga pri vseh vrstah vnetij, nahodu, gripi ter blaži katar in herpes. Ščiti pred rakom, učinkovito razstruplja, pomlajuje možgane in imunski sistem ter pripomore k ravnotežju črevesne flore. Pater Ašič navaja, da pomaga pri oslabelosti, vrača zmogljivost in zavira staranje.
Ker je česen tako vsestransko koristen, ga uživajte čim več.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
 

ŠIPEK za krepitev telesa in duše

E-pošta Natisni
Jeseni krasijo naravo grmi živo rdečega šipka. Vzemimo si čas in naberimo nekaj teh koristnih plodov.
Zreli plodovi šipka vsebujejo od deset- do dvajsetkrat več vitamina C kot limone. Vendar vsebnost tega vitamina pozneje upada, prav tako pa se uniči s toplotno obdelavo. Šipek vsebuje še obilico drugih vitaminov, rudnine, organske kisline, karotenoide in flavonoide, sladkorje, pektine in čreslovine. Navadni šipek ali divja roža (Rosa canina) spada po slovenski zdravilski zakonodaji v kategorijo H, kar pomeni, da ima enak pravni položaj kot hrana. Zato mu farmacija ne namenja posebne pozornosti. V ljudskem zdravilstvu pa je šipek zelo cenjen. Poveča odpornost, prepreči in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni z vročico, pomaga pa tudi ob krvavečih dlesnih, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost in splošno oslabelost. Šipek poživlja, spodbuja presnovo in izločanje presnovkov iz telesa ter je rahlo odvajalo. Med drugim pomaga pri težavah z ledvicami, čisti kri in preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov in peska. Pomaga pri protinu in revmi, ugodno vpliva na nadledvične žleze in krepi lasne korenine. Šipkov čaj priporoča pater Ašič zlasti starejšim ljudem. Iz šipka lahko pripravimo tudi marmelado, liker in šipkovo vino.
Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
 

Kostanj – znanilec jeseni

E-pošta Natisni

Narava nam tik pred zimo ponuja kostanj, ki je simbol tega letnega časa. Domači kostanj (Castanea sativa) vsebuje hranilne snovi in aktivne sestavine, ki krepijo krvni obtok in nam pomagajo v prehodnem obdobju, ko se organizem prilagaja na čedalje hladnejše vreme.

 

Glavna sestavina kostanja je škrob, ki ga je v surovem plodu približno 44 odstotkov. Poleg tega kostanj vsebuje sladkor ter približno 4 odstotke beljakovin in 2 odstotka maščobe. Bogat je z vitamini skupine B (B1, B2, B6 in folna kislina) ter minerali (kalcij, kalij, magnezij in fosfor). Lahko ga uživamo tudi surovega. Učinkovine v kostanju (flavonoidi in vitamin C) pomagajo pri mikrocirkulaciji. Tinkturo iz kostanja uporabljamo pri težavah s krčnimi žilami in pri utrujenih nogah, revmi, išiasu in putiki. V ljudskem zdravilstvu se v te namene uporablja predvsem divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ki se uporablja tudi pri poškodbah, zvinih in hematomih. Kostanjev med blagodejno učinkuje na dihala. Domači in divji kostanj se vse več uporabljata tudi v kozmetiki, ker njune učinkovine ohranjajo kožo mladostno. Po ljudskem verovanju naj bi kostanj v žepu varoval pred putiko, revmo in bolečinami v hrbtu.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij