Predstavljamo

V PRIČAKOVANJU POMLADI S SEMENARNO LJUBLJANA

E-pošta Natisni

Marec nas že vabi na prosto in lotevamo se prvih vrtnih opravil, od sajenja drevja, prekopavanja gredic, gnojenja vrtne trate, še vedno pa seveda vzgajamo sadike na toplem.
Vrtne gredice med prekopavanjem založno pognojimo z organskim gnojilom Valentin Eko. Gredice gnojimo dva do tri tedne pred setvijo, zato si naredimo načrt, kdaj bomo na prosto opravili prve setve. Če so tla dovolj topla, na prosto sejemo bob, grah, pastinak in špinačo. Da nas ne bi presenetile nizke temperature, gredice pokrijemo z vrtno tkanino. Ob koncu meseca v dovolj ogreto zemljo lahko že sadimo čebulček in česen. Na toplem vzgajamo sadike paradižnika, paprike, cvetače, zelja, ohrovta in pora, v toplo gredo pa posejemo tudi solato berivko, korenček, redkvico in zeleno.
V lonce lahko že posadimo prve poleti in jeseni cvetoče čebulnice, na primer begonije, kane in kale. Lonce imamo v začetku na toplem, nato pa jih postopoma prestavljamo na prosto.
V sadnem vrtu za boljšo rodnost obrezujemo predvsem jablane in hruške. Ko ne zmrzuje več in so tudi tla dovolj ogreta, začnemo saditi drevje in grmičevje. Poleg novo posajenega pognojimo tudi staro drevje. Uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali organsko gnojilo Valentin Eko.
Če je sneg že skopnel, trato v vrtu pograbimo in zrahljamo, da prezračimo korenine, ter jo pognojimo z gnojilom za trato Valentin. Z dosejevanjem praznih mest v trati pa še kakšen dober mesec počakajmo.

MATKO – NOVA SORTA BOBA
Bob je ena od prvih vrtnin, ki jih lahko sejemo na prosto, pridelek pa nam bo dal že zgodaj, pred poletnimi sušami. Za gojenje je nezahteven. Ker spada med metuljnice, bogati tla z dušikom, primeren pa je tudi za zeleno gnojenje. Bob sejemo že v februarju in vse do aprila. Po setvenem koledarju sta prvi najboljši termin setve 21. in 22. februar, če to seveda dopuščajo vremenske razmere. Najbolje bo rasel v srednje težkih do težkih tleh, na sončnem delu gredice. Sadimo ga v jamice, 3–5 cm globoko, v vsako po 2–3 semena, ki naj bodo v vrsti med seboj oddaljene 20–25 cm. Razdalja med vrstami naj bo 40–50 cm. Dobri sosedje bobu so brokoli, blitva, grah, solata, krompir in fižol. Slabše bo rasel v družbi korenčka, redkvice in paradižnika. Pridelek boba navadno pobiramo konec junija. Matko je nova, avtohtona sorta boba Semenarne Ljubljana, ki je na voljo v pakiranju po 80 g.

SEMENARNA LJUBLJANA NA SPOMLADANSKIH SEJMIH

Gregorjev sejem v Novem mestu: 9. do 11. marec 2018
Sejem Flora v Celju: 17. in 18. marec 2018
Spomladanski sejem v Komendi: 23. do 25. marec 2018
Vrtni centri Kalia se bodo predstavili s prodajo aktualnih semen, poudarek pa bodo dali avtohtonim slovenskim sortam in letošnjim novitetam. Ponudili bodo izbor spomladanskih okrasnih čebulic, proizvode za vzgojo in oskrbo rastlin, pomladne aranžmaje, sadike vrtnin ter sadno in okrasno drevnino. V času sejmov bo na voljo tudi sejemski popust. Vabljeni!

Semenarna Ljubljana
www.semenarna.si

 

ŽIVAHNE PRAZNIČNE BARVE LONČNIC

E-pošta Natisni

Sobne lončnice nam krasijo dom vse leto. V decembru pa so nekatere še posebej priljubljene, saj poleg zelenja ponujajo tudi čudovite, praznične barve svojih cvetov in plodov. Božično zvezdo vsi poznamo in gotovo že stoji na izbrani polici. Kaj pa, če si letos omislimo še kaj novega?

Amarilis

Mogočen cvet amarilisa bo praznične dni dodatno polepšal, še posebej, če ga bomo vzgojili sami. Za sajenje izberemo humozno zračno prst, čebulico pa posadimo tako, da je kar polovica gleda ven. Lonček zato ne sme biti prevelik, najbolje je, če med čebulico in robom lončka ostaneta le kakšna dva centimetra prostora. Amarilis nato postavimo v temo in ga občasno zalivamo. Ko cvetno steblo požene 6 do 8 cm v višino, ga postopoma prestavljamo na svetlejše mesto, pri velikosti 10 cm pa rastlina potrebuje že veliko svetlobe. Rastlino med cvetenjem prestavimo v prostor s temperaturo 15 do 18 °C.

Več ...
 

70 LET KMETIJSKE ZADRUGE MEDVODE

E-pošta Natisni

Kmetijsko zadrugo Medvode so ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947, da bi svoje izdelke lahko lažje in ugodneje prodali ter za svojo proizvodnjo ugodneje kupovali repromaterial. Skozi zgodovino je zadruga doživljala vrsto preoblikovanj, vendar je svojo dejavnost ohranila vse do danes. Ima 250 članov in zaposljuje 28 ljudi. Letno ustvari več kot 11 milijonov evrov prihodkov. Glavnino prihodkov v zadrugi predstavljata odkup mleka, živine in poljščin ter oskrba kmetov s kmetijskim repromaterialom, kot so mineralna gnojila, semena, krmila, sredstva za varstvo rastlin. Zadruga upravlja s štirimi obnovljenimi prodajalnami v Medvodah, Vodicah, Šentvidu in Dobrunjah, v katerih skrbi za oskrbo svojih članov, kmetovalcev in vrtičkarjev ter podeželanov. V prodajalnah zadruge imajo kotičke, kjer ponujajo dobrote s kmetij lokalnih pridelovalcev.

Več ...
 

70 LET ZADRUGE VINAKRAS SEŽANA

E-pošta Natisni

Kras – prostor, ki so ga s trdim delom oblikovali že naši predniki. Območje, kjer je večstoletna dediščina vinogradništva in vinarstva zapisana v vsakem koščku zemlje. Prvi zametki kmetijske zadruge Vinakras Sežana segajo že v leto 1861, ko je bila v Sežani zgrajena velika velbana klet iz klesanega kamna za potrebe furmanskega gostinstva. Vse od leta 1947 s ponosom in tradicijo v kleti Vinakras Sežana pridelujejo vina vrhunske kakovosti. V preteklosti in danes je zadruga nosilka kmetijske dejavnosti na celotnem kraško-brkinskem območju. Prav zadrugi gre zasluga, da se je vinogradništvo na Krasu ohranilo v tolikšni meri vse do danes.

Več ...
 

60 LET VINSKE KLETI GORIŠKA BRDA

E-pošta Natisni

Vinska klet Goriška Brda je vse od ustanovitve leta 1957 dalje nosilka vinogradništva in vinarstva v Brdih. Njene korenine segajo vse do rimskih časov. Do konca druge svetovne vojne, ko je med briške griče zarezala meja in deželo razdelila med tedanjo Jugoslavijo in Italijo, se je tu ohranil svojevrsten fevdalni sistem, imenovan kolonat. Kmetje so obdelovali majhne površine, vino so pridelovali v kleteh 17 gradov, ki so bili v lasti tujega plemstva. Danes zadruga združuje 400 briških vinogradniških družin, ki že 60 let soustvarjajo uspešno zgodbo briškega vinarstva. Poslanstvo Kleti Brda je, da v vinu izrazi edinstvenost teritorija Goriških Brd ter z uspešnim trženjem prispeva k razvoju območja, dobrobiti ljudi in ohranjanju kulturne krajine. Glavno vodilo pri vsakodnevnem delu je globoko spoštovanje narave in njenih ciklov, saj se kakovost rodi v vinogradu.

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij