Predstavljamo

PROJEKT KUPUJMO DOMAČE

E-pošta Natisni

Spletna stran Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije www.kupujmodomace.si pomaga slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane, da z oglaševanjem prek spleta povečajo neposredno prodajo lokalno pridelane, sveže, pristne domače hrane na kmetiji in v zadrugah.

Ponudba je razdeljena v dva sklopa: na osnovno ponudbo, ki je namenjena vsakomur, ki si želi uživati naravno dozorelo, svežo hrano, pridelano na slovenskih kmetijah in v zadrugah, in na ponudbo za javne zavode – šole, vrtce, domove za ostarele. Spremembe Zakona o javnem naročanju in vse večja zavest o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane omogočajo, da se javni zavodi vedno pogosteje odločajo, da svojim uporabnikom zagotovijo čim večji delež lokalne hrane pri pripravi vsakodnevnih obrokov. Sodelovanje na www.kupujmodomace.si je brezplačno. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Ana Marenk, na telefonsko številko: 01 513 66 88 ali na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . A. M.

 

AGROBIZNIS – NOV SPLETNI PORTAL

E-pošta Natisni

Agrobiznis (www.agrobiznis.si) je nov projekt in spletni portal medijske hiše Časnik Finance, d.o.o., s katerim spodbuja podjetništvo in inovativnost tudi na področju prehranske samooskrbe.

Do konca maja 2015 bodo na www.agrobiznis.si vsak teden odkrili enega ali dva za zdaj še majhna ponudnika slovenske hrane ali pijače, ki imata potencial za rast in prodor na trgovske police. Pisali bodo o inovativnih in zagnanih kmetih, čebelarjih, živinorejcih, vinarjih in vseh drugih, ki pridelujejo in predelujejo raznovrstna živila slovenskega porekla. Opozorili bodo tudi na posameznike, zadruge in podjetja, ki imajo vsaj idejo za novo tehnologijo pridelave hrane ali nov poslovni model, ki vodi do večje samooskrbe. S pisanjem o njihovih načrtih in dosedanjih uspehih bodo širili zavest o kakovostni slovenski hrani in pijači. Pri tem bodo spodbujali tudi trajnostni razvoj – do okolja prijazno pridelavo, prodajo in porabo v lokalnem okolju, kjer je manj stroškov z logistiko, predvsem pa manj slabih vplivov na okolje in zdravje ljudi, ki jedo svežo in lokalno hrano. Junija prihodnje leto bo strokovna komisija izbrala tri najambicioznejše kandidate in zmagovalca med njimi. Podelili bodo tudi dve priznanji za poslovno najbolj urejeno kmetijo in za najbolj inovativno idejo/podjetje v kmetijstvu. Razglasili jih bodo na slovesnem dogodku v Ljubljani. Poleg zgodb o inovativnih in podjetnih pridelovalcih in predelovalcih bodo na portalu www.agrobiznis.si objavljali tudi novice in nasvete za uspešno vodenje kmetijskih gospodarstev ter velikih in manjših agroživilskih podjetij in zadrug.
Projekt Agrobiznis podpirajo podjetja in organizacije: Engrotuš, d.d., Datalab, d.d., Deželna banka Slovenije, d.d., Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Mlekarna Celeia, d.d., Tovarna olja Gea, d.d., Skupina Panvita, d.d., Pomurski sejem, d.d., Semenarna Ljubljana, d.d., Unicommerce, d.o.o., in Zadružna zveza Slovenije. P. S.

 

120 LET ZADRUŽNIŠTVA V VIPAVI

E-pošta Natisni

Začetki organiziranega zadružništva v Vipavski dolini segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so se vipavski vinogradniki leta 1894 povezali v zadrugo, da bi si olajšali pot na oddaljen trg. Ustanovili so tudi prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga, ter zanjo spisali tudi pravilnik, ki je natančno določal pravice in dolžnosti članov. Z ustanavljanjem kmečkih hranilnic in posojilnic na Slapu leta 1893 in v Vipavi leta 1896 so si želeli z vzajemnostjo lastnih prihrankov medsebojno pomagati, s sodelovanjem zadrug in hranilnic so si zagotovili sredstva za financiranje odkupa in prodaje pridelkov, začeli so pridelovati kakovostnejše vino in ga prodajati za boljšo ceno. Zadruga nemoteno posluje pod različnimi imeni vse do današnjega časa. Zgodovina vipavske zadruge je zelo bogata, saj je zadruga preživela dve svetovni vojni, italijansko okupacijo, ob tem pa svojega delovanja ni nikoli prekinila.

 

Več ...
 

KZ LAŠKO ZDRUŽUJE ŽE 60 LET

E-pošta Natisni

Laška zadruga je bila ustanovljena 8. marca 1953 z združitvijo dveh manjših zadrug KZ Rifngozd in KZ Marija Gradec. Pozneje so se pripojile še zadruga Rečica, Jurklošter, Rimske Toplice, obrtno podjetje Meso Laško in posestvo Rimske Toplice, s 1. januarjem 2003 pa še KZ Dol pri Hrastniku. Zadruga že 60 let združuje in povezuje svoje člane in druge kmetije na območju občin Laško, Radeče, Hrastnik in Trbovlje.

Zadruga združuje več dejavnosti, kot sta odkup mleka, v zadnjem času zlasti odkup mleka brez GSO, ki ga dobavlja Mlekarni Celeia, v kateri je solastnica, ter odkup živine, jagnjet, prašičev in lesa. Zadruga ima dolgoletno tradicijo organiziranja reje kokoši nesnic, proizvodnjo jajc in lastno sortirnico. Z lastnimi trgovinami z živili ter kmetijskim in drugim materialom pokriva celotno območje delovanja zadruge. Poleg tega ima razvejano transportno dejavnost, ukvarja pa se tudi s pripravo toplih in hladnih malic.
Zadruga slovi po tradiciji, znanju in izkušnjah proizvodnje mesa in mesnih izdelkov. Blagovni znamki »Okus nad okusi« in »V sožitju z naravo« združujeta starodavno znanje in mojstrstvo posebnih receptur naših dedov, sodobno tehnologijo in sožitje z neokrnjeno naravo. Vrhunsko kakovost v zadrugi dopolnjujejo z bogato izbiro mesnin iz svežega jagnječjega, žrebičjega in mladega govejega mesa, vzrejenega v lokalnem okolju.

Zadruga je v letu 2012 ustvarila skoraj 13 milijonov evrov prihodkov, povezuje več kot 250 članov in ima 105 zaposlenih. »Kmetje, člani, se trudimo za prirejo in dobro sodelovanje z zadrugo, ki se kaže tudi v rezultatih. Ponosni smo na izdelke naše zadruge, katerih odličnost dokazujejo tudi nagrade in medalje,« pravi Zoran Kramer, predsednik KZ Laško. B. J. in J. Ž.
Fotografiji: arhiv KZ Laško

 

20 LET KMETIJSKE ZADRUGE PERUTNINARJEV PIVKA

E-pošta Natisni

Kmetijska zadruga perutninarjev Pivka je nastala leta 1992 kot pravna naslednica TOK Kooperacije, ki je deloval v okviru Perutninarskega kombinata Pivka, njegova naloga pa je bila organiziranje storitev pitanja piščancev pri rejcih na podlagi sklenjenih pogodb. Po sprejetju Zakona o zadrugah so se rejci, ki so bili prej organizirani v Društvu perutninarjev Primorske, odločili in začeli z ustanavljanjem zadruge, ki je na začetku štela 129 članov. Prvi predsednik zadruge je postal Radoš Pegan. V okviru zadruge je delovala tudi Hranilno-kreditna služba, ki je bila pomemben finančni steber poslovanja zadruge in celotne Pivke. S preoblikovanjem Perutninarskega kombinata Pivka v delniško družbo, so zadružniki postali lastniki 43 odstotkov kapitala družbe. Svoje lastništvo zadruga ohranja še danes kot večinska lastnica Pivke, družbe pooblaščenke, ki ima v Pivki Perutninarstvo, d.d., 43 odstotkov kapitala. Danes zadruga šteje 51 članov.

Kmetijska zadruga perutninarjev Pivka, z.o.o., je danes specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje piščancev za zakol. Združuje rejce s Severnoprimorske in Notranjsko-kraške regije že več kot 50 let, ki s svojo dejavnostjo zadovoljujejo potrebe po proizvodnji brojlerjev za znanega kupca, kar rejcem zagotavlja številne prednosti. Poleg pogodbene vzreje piščancev za zakol pa zadruga del svoje proizvodnje namenja vzreji jarkic nesnic za nadaljnjo prodajo. Tako v spomladanskem in jesenskem času pošlje na trg končnim kupcem za dvoriščno prirejo jajc in tudi za nadaljnjo intenzivno proizvodnjo 100.000 kokoši nesnic različnih pasem od rjavih, graha in črnih.

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij